Aktualno

Znane nekatere rešitve ključnega zakona zdravstvene reforme; prvi odzivi večinoma še zadržani

20.01.2017

Ministrstvo za zdravje | Vlada Republike Slovenije

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predstavila predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Med drugim omejuje čas prejemanja nadomestila za bolniško odsotnost, ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in doplačil za pravice iz obveznega zavarovanja. Prvi politični odzivi so previdni, zavarovalnice so kritične.

Po besedah ministrice, ki je predlog zakona najprej predstavila koaliciji, nato pa še javnosti, košarice pravic ne zmanjšujejo, ukinjajo pa doplačila zanje. Torej bodo pravice iz košarice v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V zakonu predlagajo časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške, in sicer neprekinjeno največ 12 mesecev, s prekinitvami pa v dveh letih največ 18 mesecev. Po preteku roka se zavarovancu, ki se mu ni povrnila delovna sposobnost, začne postopek na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Določajo tudi najnižji in najvišji znesek nadomestila za bolniško odsotnost - najnižji naj bi znašal 80 odstotkov minimalne plače, najvišji pa 2,5-kratnik povprečne plače.

Omejujejo zavarovanje partnerjev. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa po besedah ministrice ukinjajo na način, "da se uvede obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po solidarnostnem principu". Osnova za odmero bodo bruto dohodki, pri čemer bodo zavezanci razvrščeni v sedem razredov. "Pri tem bo okoli 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj, kot danes plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Oseba, ki bo razvrščena do višine minimalne plače, bo denimo na mesec plačevala 20 evrov, oseba s povprečno plačo pa 27 evrov," je povedala ministrica.

Po predlogu nameravajo zdajšnjih 11 prispevnih stopenj poenotiti na tri. Pri tem ohranjajo dosedanji prispevni stopnji delojemalcev in delodajalcev, prispevna stopnja za upokojence, ki jo plačuje proračun, pa se bo povišala.

Predlog navaja tudi nekatere storitve in denarne dajatve, ki niso pravica iz tega zavarovanja - npr. estetske operacije, socialne storitve, medicina dela, prometa in športa ter zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja.

Z vsemi ukrepi zakona bo po besedah ministrice v zdravstveno blagajno do leta 2022 prišlo dodatnih 300 milijonov evrov, predlog pa bi lahko šel v javno obravnavo 1. februarja.

V SD so zadovoljni, da je ministrica z zakonom predlagala progresivno lestvico za plačevanje zdravstvenega zavarovanja. Želijo pa vedeti, kaj je v košarici pravic, je po koalicijskem vrhu v izjavi novinarjem povedal glavni tajnik SD Dejan Levanič.

Predlog zakona je sicer po njegovem mnenju korak, ni pa to zdravstvena reforma. Poleg tega je v zakonu je še nekaj odprtih vprašanj, je poudaril.

Po mnenju vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer pa zakonski predlog dejansko pomeni zdravstveno reformo, se je pa treba vsebinsko podrobneje seznaniti s celotnim predlogom zakona, ki ima nekaj čez 340 členov.

To je poudaril tudi poslanec DeSUS Tomaž Gantar. Po njegovem mnenju pa je dobra uskladitev za postopni prenos vsega tistega, kar ne sodi v blagajno zavoda za zdravstveno zavarovanje, na proračun. Pozdravil je tudi rešitev, po kateri bi glede na sistem neto pokojnin manjkajoči del v zdravstveno blagajno prispeval proračun.

Opozicijske poslanske skupine so bile v odzivih previdne. Medtem ko v ZL pozdravljajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, sta poslanec NSi Jernej Vrtovec in evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc do predlaganih rešitev skeptična.

Vrtovec meni, da predlagane rešitve krepijo monopol zdravstvene zavarovalnice in dražijo zdravstvene storitve. Pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja gre po njegovi oceni le za nov davek.

Tomčeva pa je prepričana, da ključna vprašanja na področju zdravstva še vedno ostajajo odprta. Zaenkrat je vse le na papirju, do realizacije je še zelo daleč, je zapisala.

V ZL so napovedali, da bodo podrobnosti predloga še preučili. Pozorni bodo na to, da se pravice ne bi zmanjševale.

Zakonski predlog sicer spreminja tudi organe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po zdajšnji ureditvi ima ZZZS generalnega direktorja, 11-članski upravni odbor in 45-člansko skupščino. Po novem bo imel le generalnega direktorja in devetčlanski svet. Direktorja bo imenoval državni zbor na predlog sveta, imenovanje v. d. direktorja pa bo v pristojnosti vlade.

Poleg tega ZZZS po zakonskem predlogu dobiva vlogo aktivnega kupca, s tem pa tudi odgovornost za postavitev minimalnega standarda kakovosti storitev in materiala, zahtevanega pri plačilu zdravstvenih storitev. Obenem ZZZS dobiva tudi stalno nalogo posodabljanja obračunskih modelov in cen.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije predloga zakona ne morejo komentirati, ker ga še ne poznajo.

Bolj zgovorni so bili v zdravstvenih zavarovalnicah. Te so bile v odzivih na zakon, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kritične. V Adriatic Slovenici se bojijo, da predlog sprememb pomeni le odlaganje reševanja pravih težav slovenskega zdravstva, v Vzajemni pa menijo, da je treba najprej poskrbeti za dobro organizacijo zdravstva in jasno opredeliti košarico pravic, ureditev financiranja je šele naslednji korak.

Predstavniki zavarovalnic sicer niso v nobeni fazi sodelovali pri pripravi predloga, zato podrobnosti in učinkov predloga zakona ne poznajo, so za STA sporočili iz Slovenskega zavarovalnega združenja.

Koalicija je sicer danes pričakovala tudi rešitve za skrajševanje čakalnih dob. A naj bi kratkoročne rešitve ministrica pripravila do konca meseca, dolgoročne rešitve pa so stvar reforme, je povedal Gantar.

Državna sekretarka na ministrstvu Sandra Tušar je sicer na novinarski konferenci dejala, da tudi letos načrtujejo enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst, katerega cilj je doseči, da do konca leta ne bo več pacientov z resnimi obolenji, ki na obravnavo čakajo nedopustno dolgo. Takšnih pacientov je sicer danes več kot 40.000.

V okviru programa bodo v specialističnih ambulantah letos plačani praktično vsi prvi pregledi in vse diagnostične preiskave. Plačati nameravajo tudi dodatne operacijske posege, je povedala.

Za izvajanje programa nameravajo zagotoviti 20 milijonov evrov, ki jih bo zagotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za kar bo razbremenjen plačevanja pripravništev, ki jih bo plačal državni proračun.

Po besedah Tušarjeve kljub tovrstnim programom, ki prinašajo učinke, ni realno pričakovati, da čakalnih dob ne bi bilo, "se pa trudimo, da ne bi bilo nedopustno dolgih čakalnih dob".

Vir: STA