Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja

Zastopnike pravic oseb s težavami v duševnem zdravju usposablja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki jih vodi, usmerja, dodatno izobražuje in tudi nagrajuje. Po izpolnitvi določenih pogojev smo se kandidati za zastopnike lahko vključili v izobraževanje in po uspešnem zaključku pridobili certifikat, ki nam dovoljuje opravljanje nalog zastopnikov. Naše področje dela je zaščita pravic oseb, ki jim je bila zaradi lastne varnosti odvzeta pravica do prostosti. Njihovo bivanje je omejeno na zaprte/varovane oddelke v domovih za starejše, v socialno varstvenih zavodih in psihiatričnih bolnišnicah.

 

Zastopniki tem osebam zagotavljamo vso potrebno pomoč pri uveljavljanju pravic in temeljnih svoboščin, ki jih same zaradi narave bolezni niso sposobne uveljavljati. ZDZdr delo zastopnika opredeljuje v 12. členu, v katerem so naloge zastopnika precej ozko opredeljene. Praksa je pokazala, da je potrebno delovanje zastopnika izvajati širše, predvsem pa v skladu z željami in potrebami oseb, ki se nanj obrnejo. 

 

V skladu z določil ZDZdr morajo biti v vseh varovanih/zaprtih oddelkih na vidnem mestu objavljene pravice do zastopnika, njihova imena in telefonske številke, ki jih  lahko pokliče vsakdo, ki je nameščen na tak oddelek. Vsakomur morajo biti omogočeni dostop do telefona, pogovor z zastopnikom in možnost do zaupnega pogovora. Zastopnika lahko pokličejo tudi skrbniki oseb, ki so na varovanem oddelku, ali njihovi sorodniki. Naloga zastopnika je, da v 24 urah obišče osebo, ki ga potrebuje. Na prvem razgovoru se dogovorita za zastopanje in uredita formalnosti, povezane z zastopanjem (pooblastilo pridržane osebe ali njenega skrbnika ali sorodnika).

 

Zastopnik vedno deluje neodvisno in zastopa interese osebe takrat, ko je manj sposobna izraziti svoje zahteve in potrebe. Podpira odločitve osebe ne glede na to, ali z njimi soglaša ali ne. Deluje na lastno pobudo, naredi le tisto, za kar se dogovori s to osebo. Ne sprejema odločitev namesto zastopanca, lahko pa skupaj z njim pregleda in preveri vse možnosti in posledice takšne ali drugačne odločitve. Dosledno upošteva načelo zaupnosti in zastopanca seznani z njegovimi pravicami. Zastopnik sodeluje v izvensodni obravnavi ter nudi vso potrebno pomoč in podporo osebi, katere pravice zastopa. Želje in potrebe osebe, ki jo zastopa, posreduje osebju na varovanem oddelku z namenom, da najdejo najboljše možne rešitve za zadovoljevanje potreb in želja osebe, ki jo zastopa.

 

Ker osebe z demenco večinoma niso več zmožne same poiskati pomoči zastopnika, je pomembno, da za to pravico vedo njihovi skrbniki ali sorodniki. Posredovanje zastopnika v primerih, ko nastane potreba po zastopanju pravic osebe z demenco, navadno izboljša življenje vseh na oddelku, ne le posameznika, zaradi katerega je bil obisk zastopnika opravljen. Prav zastopniki lahko veliko za odpravljanje nepravilnosti in pomanjkljivosti, da pride do sprememb, ki pripomorejo k boljšemu in prijetnejšemu življenju oseb z demenco na varovanih oddelkih. Zastopniki pogosto opažamo, da je na varovanih oddelkih varnost oseb na prvem mestu, vse drugo pa je pogosto prezrto. Osebe z demenco potrebujejo mnogo več od nege in varovanja, česar se zastopniki dobro zavedamo. Zato smo aktivni v procesu spreminjanja in izboljšanja kakovosti življenja oseb z demenco na teh oddelkih.

 

Menim, da bi bilo potrebno vlogo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja razširiti in dati poseben poudarek individualni obravnavi oseb z demenco, ki bivajo na varovanih oddelkih domov za starejše občane.

 

Stanka Radojičič, zastopnica pravic oseb na področju duševnega zdravja