Višina dodatka za pomoč in postrežbo dementne osebe

 

Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13- ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRRS1415, 44/14 - ORZPIZ206, 85/14 –ZUJF-B, 95/14- ZUJF-C, 90/15- ZIUPTD, 102/15, 46/16 – ZIPRS1617-A, 80/16- ZIPRS1718 in 23/17: v nadaljevanju ZPIZ-2) je dodatek za pomoč in postrežbo pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ni odvisna od premoženjskih razmer upravičenca.

Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, s katerim upravičenec poravnava stroške, nastale zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb in zato nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč.

Pridobitev pravice je pogojena z zakonsko določenim statusom osebe in mnenjem invalidske komisije ali drugega izvedenca zavoda, da je osebi za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega ali da gre za osebo, ki ji ta pravica po zakonu pripada zaradi določenih zdravstvenih okoliščin. 

Tako pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko, pod pogojem, da imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, pridobijo:

• uživalec starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine,
• zavarovanec, ki je sklenil delovno razmerje ali začel opravljati samostojno dejavnost kot slep ali slaboviden,
• nepokreten zavarovanec z zmožnostjo premikanja zmanjšano najmanj za 70 odstotkov, ki je zaposlen primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po drugih predpisih,
• oseba, ki je oslepela kot uživalec pokojnine,
• slepa oseba, ki je zdravstveno zavarovana po drugem zavarovancu zavoda oziroma po upokojencu,
• zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 odstotkov in ni v delovnem razmerju, pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če pridobi pravico do poklicne rehabilitacije (dodatek za pomoč in postrežbo mu pripada od dneva nastopa poklicne rehabilitacije).

Uživalec pokojnine, pridobljene na podlagi tujih predpisov, ne more pridobiti pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu, ne glede na to, da je njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Izjema je uživalec pokojnine, pridobljene v kateri od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ, če ta poleg pokojnine ne izplačuje dodatka za pomoč in postrežbo upravičencem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Ti uživalci so po 4.b členu Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 16/07-UPB1) upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo pod pogoji in v višini, kot je določena za uživalce pokojnin, ki so bile uveljavljene pri slovenskem nosilcu zavarovanja.

Pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pa ne more pridobiti:

• zavarovanec, ki je bil do uveljavitve pravic po ZPIZ-2 pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, po predpisih veljavnih do uveljavitve ZPIZ-2, razen,  če je slep ali nepokreten,
• uživalec starostne ali družinske pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list RS, št. 30/79 in 1/82), ki pridobitve pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ni določal, ter
• uživalec pokojnine, pridobljene na podlagi tujih predpisov, ne glede na to, da je njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo poda lahko osebni zdravnik zavarovanca (obrazec IZ1), upokojenec sam ali njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec (obrazec ZPIZ 10340-1 Zahteva za priznanje pravice do invalidnine, dodatka za pomoč postrežbo, prištete dobe). Oba obrazca sta dostopna na spletni strani zavoda.

Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb, če je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda. Izvedensko mnenje invalidska komisija poda v skladu s Pravilnikom o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 60/13 in 6/15) ob upoštevanju izvedenske prakse.

Izvedenski organi ZPIZ Slovenije podajajo mnenje o potrebi po pomoči in postrežbi drugega.

Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.

Težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo, in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.

»V domači negi« pomeni, da bolnik biva izven stacionarne psihiatrične ustanove bodisi doma, v domu za starejše občane (socialni zavod) ali v tuji družinski oskrbi.

Za podajo izvedenskega mnenja o potrebi po stalnem nadzoru v primeru psihične prizadetosti je potrebno pridobiti izvid psihiatra ali izvid nevrologa.

Z zakonom so opisno določeni trije možni zneski dodatka za pomoč in postrežbo v razmerju do najnižje pokojninske osnove, veljavne v decembru 2012, ki se izplačujejo od njegove uveljavitve, in sicer v višini:

• 53 odstotkov te osnove, če je namenjen za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter za slepe in nepokretne  osebe,
• polovice zneska za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, če je namenjen za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne osebe,
• 76 odstotkov te osnove, če je namenjen uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege. 

Uživalcu pokojnine, ki se mu pokojnina izplačuje po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti, se, če pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, tudi ta izplačuje v enakem sorazmernem delu, kot je bil določen za odmero pokojnine.

Po Sklepu o zneskih dodatka za pomoč in postrežbo (Uradni list RS, št. 9/13) od  1. 1. 2013 dalje ti znašajo:

• za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter za slepo osebo in nepokretno osebo  292,11  evra,
• za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidno osebo 146,06 evra, 
• za uživalca pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege 418,88 evra.

Dodatek za pomoč in postrežbo se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. 

Po 57. členu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13, 9/14-ZRTVS, 25/14-ZSDH-1 in 38/14) pa se transferji, ki se usklajujejo po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom, do 31. 12. 2015 niso uskladili. Prav tako se po 68. členu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15) transferji, ki se usklajujejo po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom, torej tudi dodatek za pomoč in postrežbo, do 31. 12. 2017  ne uskladijo.

Pridobitev pravice in izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo

Dodatek za pomoč in postrežbo pripada upravičencu od dneva nastanka potrebe po pomoči in postrežbi. Od tedaj dalje dobi tudi izplačilo prejemka, vendar pa največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve zanj in še za šest mesecev nazaj.

Spremembe v zdravstvenem stanju, ki vplivajo na višino in obseg pravice, učinkujejo od naslednjega dne po njihovem nastanku, novi znesek pa se izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi in še za šest mesecev nazaj.

Izguba pravice ter začasno prenehanje izplačevanja

Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo traja, dokler je podana potreba po njej. Začasno pa se dodatek za pomoč in postrežbo preneha izplačevati upravičencu v času:

• preživetem v bolnišnici ali kakšnem drugem stacionarnem zavodu za čas nad šest mesecev takšne oskrbe oziroma
• ko stalno prebiva v tujini, ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje. Ne glede na to pa se dodatek za pomoč in postrežbo izplačuje upravičencu s stalnim prebivališčem v državi članici Evropske unije.

Višina dodatka za stalni nadzor zaradi psihične prizadetosti je odvisna od stanja bolnika oziroma zavarovanca: v primerih težje psihične prizadetosti je višina dodatka enaka višini dodatka za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb in trenutno znaša 146,06 evra. V primerih hude psihične prizadetosti pa ocenimo potrebo po pomoči in postrežbi za opravljanje vseh osnovnih življenjskih opravil, v teh primerih višina dodatka trenutno znaša 292,11 evra.

Vir: Seniorji.info