Stopnja tveganja revščine v 2016 nekoliko nižja (13,9 %), prag tveganja revščine skoraj enak kot v 2015

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7.396 EUR; osebe, katerih neto razpoložljivi dohodek je bil nižji od 616 EUR na ekvivalentno odraslo osebo na mesec, so torej živele pod pragom tveganja revščine. Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1.294 EUR na mesec, prag za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 925 EUR na mesec.

Stopnja tveganja revščine se je glede na prejšnje leto znižala za 0,4 odstotne točke. Prag tveganja revščine se je znižal za 3 EUR na leto. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2015; to leto je bilo namreč v raziskovanju za leto 2016 referenčno leto za dohodek. Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev, mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka in z njo tudi prag tveganja revščine so bili v letu 2015 nekoliko nižji kot v prejšnjem letu. Neenakost porazdelitve dohodka med gospodinjstvi je ostala praktično enaka: vrednost Ginijevega količnika se je namreč znižala za 0,1 odstotne točke, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa je ostala enaka.

Od vseh 280.000 oseb pod pragom tveganja revščine je bilo 83.000 upokojencev (16,9 % od vseh upokojencev), od tega 57.000 upokojenih žensk in 26.000 upokojenih moških, 61.000 je bilo brezposelnih (44,8 % od vseh brezposelnih), 50.000 je bilo delovno aktivnih (6,1 % od vseh delovno aktivnih), od tega 30.000 zaposlenih in 20.000 samozaposlenih, 46.000 je bilo mladoletnih otrok (11,9 % od vseh otrok), 40.000 pa je bilo drugih oseb (21,3 % od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov in drugih neaktivnih oseb).

Glede na prejšnje leto sta se znižali stopnji tveganja revščine za zaposlene osebe (za 0,7 odstotne točke) in za mladoletne otroke (za 2,3 odstotne točke), stopnja tveganja revščine za brezposelne osebe je ostala enaka, zvišale pa so se stopnje tveganja revščine za samozaposlene osebe (za 0,5 odstotne točke), za upokojence (za 1 odstotno točko) in za druge neaktivne in nerazvrščene osebe (za 1,8 odstotne točke).
 
Povprečni dohodek gospodinjstev nekoliko nižji

Povprečni letni (neto) razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo je znašal 21.555 EUR in je bil tako za 223 EUR nižji kot v prejšnjem letu. Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva se je znižal za 14 EUR (na 8.732 EUR), povprečni letni ekvivalentni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva, preračunan po OECD-jevi prilagojeni ekvivalenčni lestvici, pa za 18 EUR (na 13.193 EUR).

Povprečni letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v zahodni Sloveniji višji kot v vzhodni Sloveniji. Povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva je bil najvišji v osrednjeslovenski (9.719 EUR) in obalno-kraški statistični regiji (9.419 EUR), najnižji pa v posavski (7.910 EUR) in savinjski statistični regiji (8.220 EUR). Glede na prejšnje leto se je znižal v petih (v podravski, savinjski, zasavski, goriški in obalno-kraški), zvišal pa v sedmih statističnih regijah.

Največja deleža v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev so bili dohodki iz zaposlitve (58,7 %) in pokojnine (22,6 %), sledili so družinski in socialni prejemki (10,2 %), najmanjša deleža pa so bili dohodki iz samozaposlitve (5,4 %) in drugi dohodki (3,0 %). Glede na prejšnje leto je bil v 2016 v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev nekoliko manjši delež dohodkov iz zaposlitve, samozaposlitve in pokojnin, delež družinskih in socialnih prejemkov je bil enak, medtem ko je bil delež drugih dohodkov nekoliko višji. 

Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji glede na prejšnje leto znižala za 0,8 odstotne točke. Znašala je 18,4 %; to pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih približno 371.000 oseb. Število oseb, izpostavljenih temu tveganju, se je znižalo zato, ker sta se znižali vrednosti dveh od treh kazalnikov socialne izključenosti, in sicer stopnja tveganja revščine in stopnja resne materialne prikrajšanosti, vsaka za 0,4 odstotne točke; vrednost stopnje zelo nizke delovne intenzivnosti je ostala enaka vrednosti iz prejšnjega leta. 

Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v posavski (17,3 %) in podravski statistični regiji (15,5 %), najnižja pa v obalno-kraški (8,7 %) in primorsko-notranjski statistični regiji (9,5 %). Z dohodki, ki so bili nižji od praga tveganja revščine, je živelo največ ljudi v osrednjeslovenski (64.000) in podravski statistični regiji (49.000); najmanj pa v primorsko-notranjski (5.000) in obalno-kraški statistični regiji (6.000). Glede na prejšnje leto se je delež oseb z dohodkom pod pragom tveganja revščine znižal v osmih, zvišal pa v štirih statističnih regijah (v zasavski, posavski, osrednjeslovenski in gorenjski).

Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila najvišja v posavski (22,6 %) in zasavski statistični regiji (22,4 %), najnižja pa v primorsko-notranjski (12,9 %) in obalno-kraški statistični regiji (13,9 %). Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih največ ljudi v osrednjeslovenski (82.000) in podravski statistični regiji (68.000), najmanj pa v primorsko-notranjski (6.000) in obalno-kraški statistični regiji (10.000). Glede na prejšnje leto se je delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, znižal v osmih, zvišal pa v štirih statističnih regijah (v podravski, posavski, osrednjeslovenski in gorenjski).

Na spodnji povezavi dostopate do celotnega prispevka z interaktivno karto in podatki.

Vir: SURS