Janez Sušnik: »Politiki bi radi zlezli pod kožo upokojencem«

Prepričan je, da mora država ukrepati in gledati naprej, saj bodo današnji zaposleni z minimalno plačo nekoč upokojenci s 300 evri pokojnine. 

Vodite ZDUS, zvezo društev upokojencev. Vaša funkcija sicer ni politična, vendar je vaše delovanje posredno povezano s politiko. 

ZDUS je civilna družba, v katero spadajo vsi, ne glede na politično pripadnost. Za zdaj nam uspeva, da ni delitev na leve in desne, je pa politika zelo agresivna in se poskuša vklopiti tudi v to jedro civilne družbe, da bi ljudi nekako pritegnila k sebi. Naši člani so eni za ene, drugi za druge stranke, eni hodijo v cerkev, drugi ne. A pri nas se ne vnemajo prepiri, da bi znotraj zveze imeli kako dvo- ali celo trirazredno družbo. ZDUS mora voditi sredinsko politiko.

V zvezi vas je približno 220 tisoč, upokojenci pa se menda za 20 odstotkov bolj pridno udeležujejo volitev od preostale populacije. Ali ni logično, da vas bodo stranke poskušale pridobiti na svojo stran?

Da, saj poskusi so. Mi se ne smemo vtikati v voljo in odločitev posameznikov. Le pred volitvami lahko na seji upravnega odbora ali na zboru članov rečemo, če je kaka stranka za nas kaj naredila. Vse drugo prepuščamo ljudem. Za nikogar ne lobiramo. Se pa bomo pred naslednjimi volitvami malo bolj natančno opredelili in morda tudi ozaveščali na terenu.

Vendar ne smemo gledati samo na to, kaj se je naredilo za upokojence. Sam s stališča gospodarstvenika vidim, da se daje v državi še vedno premalo poudarka gospodarstvu, to od države ne dobiva tistega, kar potrebuje, da bi se hitreje krepilo. Temeljna skrb nas vseh je, da se okrepi gospodarstvo na vseh ravneh. Pripraviti je treba ustrezne podlage, da bi oživelo in da bi se brezposelnost zmanjšala. Samo gospodarski razcvet bo državo spravil pokonci.

Radi poudarjate, da prihajate iz gospodarstva, bili pa ste tudi že na politični funkciji kot predsednik državnega sveta.

Ko pride človek iz realnega sektorja v politiko, se ne znajde takoj. Politika ima povsem drugačen utrip kot gospodarstvo, ne samo po količini dela in strokovnosti, ampak tudi po finančnih in drugih zadevah. V gospodarstvu je najprej treba poskrbeti za posle in na koncu mora pod črto nekaj ostati. V politiki pa se vsi trudijo, da bi proračunska sredstva izrabili do konca, da jim jih naslednje leto ne bi dodelili manj. Prvih nekaj mesecev sem imel v državnem svetu kar travmo, saj nisem vedel, kaj kdo dela, kaj je njegov izdelek. To smo v podjetjih vedeli za vsakogar, pa so bile velike firme. Zato tudi mislim, da je javni sektor v Sloveniji preobširen in da ga bo moral nekdo prevetriti. Strošek zanj je preprosto previsok.

Pri nas mora en zaposleni v realnem sektorju delati za enega v drugih sektorjih; 830 tisoč je redno zaposlenih v gospodarstvu, na drugi strani pa je 630 tisoč upokojencev, 160 tisoč ljudi v javnem sektorju in še skoraj 100 tisoč brezposelnih. To ni vzdržno. Marsikakšen rez bo treba narediti. Država vsem javnim uslužbencem plačuje drugi pokojninski steber, zdaj bodo znesek zanj še povečali. Kje so pa drugi delavci, tisti, ki polnijo proračun? 

Vtis je, posebno zadnje tedne, da stranke kar tekmujejo, katera bo pokazala večjo naklonjenost do upokojencev.

Na zvezi se veliko pogovarjamo o revščini. Nekatere družine so v strašni stiski. Včasih po svoji krivdi, včasih pa je bila usoda taka, da je bila bolezen pri hiši, številna družina, brezposelnost, v revščini so že zrasli ... Veliko je tega, da moramo nekaterim kot država pomagati na socialnem področju. Zato smo na ZDUS gledali zakonodajo, kako bi nekako dvignili pokojnine. Izhajali smo iz tega, da je cenzus za varstveni dodatek 470 evrov, spodnja meja pokojnine za 40-letno delo pa je 442 evrov. To ne gre skupaj, da nekdo, ki je delal, dobi manj, kot je socialne podpore. Razmišljali smo, kako bi pomagali tistim, ki prejemajo manj kot 500 evrov. Na koncu smo vključili vse s 40 leti pokojninske dobe, v katero se šteje tudi beneficirana doba in drugo, prav tako invalide, položaj pa se izboljša vsem od 37 let pokojninske dobe naprej. Gre za popravo krivic. Res pa je, da so vmes taki, ki bi lahko, ko so delali, več vplačevali, pa niso. Dobili bomo podatke, koliko je teh, saj nas to prav tako zanima.