Aktualno

Izredni limit – le če ne gre drugače

28.05.2015

Marsikdo najame limit, da bi z njim prebrodil krajšo finančno stisko in poravnal nepričakovane stroške, nekateri pa »v minusu« ostanejo dalj časa. Zanimalo nas je, kakšni so stroški zadolževanja z limitom, kakšne so razlike v ponudbi posameznih bank in kakšne so morebitne druge možnosti.

Limit je ena najosnovnejših finančnih storitev, ki jo banke ponujajo potrošnikom. Marsikdo, ki ima odobren limit, ga tudi pogosto uporablja. Pri tem gre včasih za redni limit, ko je možnost zadolžitve v višini nekaj sto evrov praviloma omogočena samodejno kot ena od storitev v okviru bančnega računa. Pogosto pa se potrošniki odločijo tudi za izredni limit, ki omogoča večjo zadolžitev, seveda v odvisnosti od dohodkov.

Kolikšna je cena življenja "v minusu"?
Potrošniku, ki najame 1.500 evrov izrednega limita in se, ker ga ne zmore odplačevati, vsak konec meseca spet znajde na meji dovoljenega, bo banka na letni ravni zaračunala povprečne stroške v višini 160 evrov!

Brez preverjanja kreditne sposobnosti ne bo šlo
Pogoj za odobritev limita je, da praviloma vsaj zadnje tri mesece na svoj bančni račun prejemate redne mesečne dohodke. Pomembno je tudi vaše preteklo sodelovanje z banko in vaši drugi dolgovi. Večina bank lahko odobri izredni limit največ v trikratni višini povprečnega mesečnega dohodka.

Banke vam bodo seveda za dovoljeno prekoračitev stanja na računu obračunale obresti in druge stroške. Različnim tipom obrestovanja je skupno, da je obrestna mera zelo blizu zakonsko predpisani zamudni obrestni meri, ki je trenutno 8,05 odstotka. Prilagajanje obrestne mere za limit tisti obrestni meri, ki vam jo banka zaračuna kot kazen za neizpolnjene pogodbene obveznosti, je v preteklih letih postala že kar ustaljena bančna praksa. Enako velja za dodatne stroške, predvsem za tiste, ki vam jih banka zaračuna za odobritev limita in za zavarovanje, s katerim se banka zavaruje pri zavarovalnici za primer, če bi imeli težave z odplačilom limita. Banka praviloma odobri limit za dobo enega leta, za podaljšanje pa je treba praviloma zaprositi, pri čemer so stroški enaki kot pri prvi odobritvi.

Velja zaradi ugodnejše ponudbe izrednega limita zamenjati banko?
Vsekakor priporočamo, da razmislite o tem, pri čemer pa seveda ne smete pozabiti primerjati tudi stroškov bančnega računa in drugih bančnih storitev, ki jih potrebujete. Še najbolj gospodarno pa boste ravnali, če se sploh ne boste odločili za izredni limit in boste raje razmislili o drugih rešitvah.

Ponudbe se splača primerjati
Razlike v ponudbi izrednih limitov med bankami so dokaj velike, kar smo ugotovili na podlagi odgovorov bank na naša vprašanja. V tabeli, v kateri smo zbrali bančne ponudbe za limit v višini 1.500 evrov, ki ga potrošnik odplača v enem letu, lahko vidite, da je razlika v stroških med najbolj in najmanj ugodno ponudbo dobrih 60 evrov, razlika med najugodnejšo in povprečno ponudbo pa je približno 25 evrov.

Najugodnejšo je bila ponudba Delavske hranilnice, za njo pa so se zvrstile NKBM, SKB in Gorenjska banka.

Ponudba izrednega limita (višina limita 1.500 €, odplačilna doba 12 mesecev)

Alternative za limit
Če nujno potrebujete denar, se odločite za najem potrošniškega kredita, če si ga seveda lahko privoščite. V ZPS smo primerjali povprečne stroške izrednega limita v znesku 1.500 evrov, ki ga redno odplačate v enem letu, s povprečnim stroškom primerljivega potrošniškega kredita, ki ga odplačate v obrokih. S kreditom boste že v idealnem primeru prihranili okrog 20 evrov. Pri tem pa poudarjamo, da potrošniki običajno odplačajo limit počasneje kot kredit, posledica pa so še večji stroški.

Nekatere banke vam bodo ponudile višji redni limit, če se boste odločili za obsežnejši paket njihovih storitev. Ne pozabite pa, da so nadstandardni paketi pogosto veliko dražji, kot je vodenje osnovnega bančnega računa. Tudi posojilna kartica lahko pomeni, da bodo stroški veliki.

Najboljša rešitev je seveda, da se sploh ne odločite za limit. Veliko potrošnikov se zelo pogosto znajde »v minusu« in marsikateri pa se ga ne more dalj čas otresti. Če je najem limita za vas sprejemljiva začasna rešitev finančnih težav, pa storite vse, da ga boste čim prej odplačali. Naj limit ne postane običajen način reševanja finančnih zadreg! Raje začnite varčevati. Že privarčevani znesek od nekaj sto evrov pa tja do na primer dveh mesečnih dohodkov, ki ga hranite na ločenem varčevalnem računu, vas lahko obvaruje pred velikimi stroški najetja limita v prihodnosti. Čeprav je obrestna mera na varčevalnem računu zelo skromna, je lahko takšna zlata rezerva še kako donosna.

Ali lahko govorimo o pohlepu?
Naš splošni vtis o bančni ponudbi je, da banke pri limitih in pri potrošniških kreditih zaračunavajo izredno visoke obresti in stroške, na katere prav nič ne vpliva dejstvo, da je trenutno obrestna mera izredno nizka. Pač pa so banke radikalno znižale obrestno mero pri varčevanjih. Takšno ravnanje bank je nekorektno do potrošnikov in do okolja, v katerem poslujejo. Samo če bodo začeli potrošniki primerjati ponudbe in se seliti k ugodnejšim bankam, bodo te prisiljene prenehati z udobnim služenjem in začele bolj tekmovati med seboj