Aktualno

Čas je za kaki!

30.11.2014

Kaki, nekateri ga imenujejo tudi zlato jabolko, je okusen in zdrav sadež, ki pa ga pri nas, čeprav ga odlikujejo številne dobre lastnosti, še vedno premalo poznamo in cenimo. Ste vedeli, da kaki botanično sodi v rod Diospyros, kar pomeni "hrana bogov"?

Kaki gojijo na Daljnem vzhodu že več kot tisoč let let, največja pridelovalka pa je Kitajska. Azijci jedo tako svež kot predelan kaki, npr. posušen kaki, kakijev kis, kakijevo marmelado, kakijevo žganje, kakijev sake… V Evropi sta največji pridelovalki kakija Italija in Španija. Pri nas ga gojijo predvsem v Brdih, na Vipavskem in v Slovenski Istri, kjer že nekaj let prirejajo kakiju v čast "Praznik kakijev". Slovenci uživamo kaki pretežno v sveži obliki, v zadnjih letih pa se počasi povečuje tudi ponudba posušenega kakija, kakijeve marmelade, peciva s kakijem, idr.

Kaki odlikuje razmeroma enostavna pridelava, saj je dokaj odporna sadna vrsta in zato uporaba škropiv ni potrebna.

Obstaja več sort kakijev. Nekatere je treba najprej mediti, da izgubijo svojo trpkost, druge pa lahko uživamo že trde - podobno kot jabolka. Trpek okus dajejo kakiju tanini in dokler jih je v njem veliko, ni ravno užiten. V procesu zorenja pa se trpkost zmanjša in pri nekaterih sortah tudi popolnoma izgine. Nekatere sorte kakijev vsebujejo rjava semena mandljaste oblike, druge sorte so brez njih.

Prehranska vrednost kakija
Kaki je izjemno bogat z vitamini in minerali. V njem je še posebej veliko vitaminov A in C ter mineralov, kot so kalij, kalcij, fosfor, magnezij in železo. Kaki je bogat tudi s prehransko vlaknino, zato pomaga pri težavah z zaprtjem, ki je pogosta nadloga starostnikov in žensk.

Zaradi vsega naštetega pripisujejo kakiju številne ugodne učinke na zdravje. Tako naj bi ugodno vplival na delovanje ledvic in jeter, na oči in kožo, spodbujal naj bi presnovo in celo zmanjševal koncentracijo holesterola v krvi in še bi lahko naštevali. Seveda pa kaki pomaga pri vzdrževanju zdravja le takrat, ko se tudi sicer prehranjujemo pestro in je sadje le majhen del našega zdravega načina življenja.

Edino, kar bi lahko kakiju "zamerili", je razmeroma velika vsebnost sladkorja, zato sodi med energijsko bogate sadeže. Energijska vrednost 100 gramov kakija je namreč okoli 60 kcal (251 kJ), kar je le nekoliko manj kot pri bananah in grozdju. Za primerjavo povejmo, da je energijska vrednost jabolk okoli 40 kcal/100 g, hrušk in jagod pa okoli 30 kcal.

Nekaj zamisli in nasvetov
Kaki lahko postrežemo kot sladico. Najprej ga grobo zmešamo ali pretlačimo, po želji pa dodamo nekaj kapljic limone. Dobimo kakijev pire in postrežemo ga v manjši skledici, po želji pa dodamo še smetano ali kepico vaniljevega sladoleda. Po okusu in videzu se k tako pripravljenemu kakiji dobro poda tudi jabolčna čežana.

Sadež lahko tudi zamrznemo. Pred tem ga grobo zmešamo z mešalnikom ali pretlačimo, dodamo nekaj kapljic limone in z vsebino napolnimo vrečke ali plastične posode. Zamrznjen kaki je treba porabiti v šestih mesecih, torej nekako do poletja.
Sadež lahko tudi posušimo, pri čemer potemni. Okus posušenih kakijev pa spominja na okus dateljnov.
Kaki lahko hitro zmedimo v zaprtih kartonskih škatlah ali v papirnati vrečki, v katero damo nekaj jabolk ali banan.
Koščke kakija lahko ponudimo tudi poleg perutnine in ribe.

Je kaki na tržnici res slovenski?
Že pred leti smo opozarajali, da se na naših tržnicah prodaja kaki, ki ni slovenskaga porekla, zaradi česar smo takrat tudi dali pobudo za inšpekcijski nadzor, ki je razkril kar nekaj kršiteljev, ki so ponujali slovenski kaki, ki pa to ni bil. Tudi letos smo iz medijev zasledili, da se ponavlja stara zgodba. Oznaka "slovensko" očitno pomeni tudi večjo možnost za prodajo, zato jo prodajalci radi zlorabljajo. Inšpekcijske službe bi morale pogosteje preverjati dejansko poreklo sadja (in zelenjave), saj ponujanje neslovenskih izdelkov pod oznako "slovensko" škodi tako potrošnikom kot ponudnikom, ki zares prodajajo pridelke slovenskega porekla.

V kolikor dvomite v slovensko poreklo kakijev, to javite na Urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (gp.uvhvvr@gov.si)

Avtorica: dr. Tanja Pajk Žontar

Vir: ZPS