Aktualno

Zakaj govoriti o depresiji?

17.03.2017

V sklopu kampanje ADA (Age Demands Action) bomo skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje - NIJZ ob Svetovnem dnevu zdravja 2017 objavili nekaj prispevkov na temo depresije (kako jo prepoznati, na koga se obrniti za pomoč, koristni nasveti itd.).

Prosimo vas, da posredovane informacije objavite ter posredujete svojim članom, družini, prijateljem, znancem itd.

Najlepša hvala za pomoč.

NE BOJTE SE SPREGOVORITI O DEPRESIJI, SAJ JE TO PRVI KORAK K ZDRAVLJENJU.

ZAKAJ GOVORITI O DEPRESIJI?

O depresiji je pomembno govoriti vsaj zaradi naslednjih dejstev:

§ Depresija ni naravni del življenja in ni naravni del staranja.

§ Depresija je pogosta duševna motnja – vsak 6. posameznik naj bi nekoč v življenju zbolel za depresijo.

§ Depresija močno poslabša kvaliteto življenjain je med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za samomor.

§ Depresija je pomembno povezana s (kroničnimi) telesnimi boleznimi – ovira njihovo zdravljenje in včasih prispeva tudi k njihovemu nastanku.

§ Depresija pogosto ostane neprepoznana in nezdravljena – skoraj polovica posameznikov z depresijo nikoli ne poišče pomoči.

Zato je pomembno, da depresijo pravočasno odkrijemo in zdravimo, saj je ob zgodnji prepoznavi zdravljenje zelo učinkovito.

ZAKAJ SE DEPRESIJA POJAVI?

Depresija je bolezen in ne znak šibkosti posameznika. Možni vzroki za njen pojav so različni in se med seboj pogosto povezujejo. Pogosto govorimo o tem, da na razvoj in potek depresije vplivajo tri skupine dejavnikov:

1. V prvi skupini so tisti dejavniki, ki povečujejo posameznikovo ranljivost oz. dovzetnost, da se depresija sploh lahko pojavi. Ti dejavniki so običajno prisotni že zelo zgodaj – lahko od rojstva (npr. dedna obremenjenost, telesne bolezni in oviranosti) ali iz otroškega obdobja (npr. težke in travmatične izkušnje iz otroštva).

1. V drugo skupino dejavnikov se uvrščajo dejavniki, ki depresijo sprožijo. Sprožilci depresije v starejšem obdobju so lahko:

§ stresni dogodki in izgube (npr. izguba svojca ali prijatelja, upokojitev),

§ težke življenjske okoliščine (npr. pomanjkanje denarja, invalidnost, osamljenost),

§ nekatere telesne bolezni,

§ nekatere vrste zdravil.

Pomembno je, da se zavedamo, da se vpliv dejavnikov povezuje in razlikuje glede na posameznika. Primer: Stresni dogodek bo za nekoga, ki ni ranljiv za razvoj depresije, sicer hud pretres, ki pa ne bo sprožil depresije (bo pa morda vplival na telesno počutje ali razvoj kakšne druge bolezni). Pri kom drugem, ki je bolj ranljiv/dovzeten za pojav depresije, pa bo isti stresni dogodek lahko odločilno vplival na začetek depresije.

1. V tretji skupini so dejavniki, ki depresijo vzdržujejo in posameznika ovirajo pri njegovem spoprijemanju z njo. To so lahko dejavniki iz skupin 1 in 2, ki vztrajajo še naprej, lahko pa se zaradi depresije pojavijo nove težave, ki ovirajo zdravljenje (npr. umikanje v samoto, pomanjkanje motivacije za zdravljenje).

Včasih je pri posamezniku težko odkriti (vse) dejavnike, ki so prispevali k razvoju depresije, je pa bistveno, da depresijo prepoznamo, saj jo le tako lahko tudi zdravimo.

V naslednjem prispevku pa o tem, kako depresijo prepoznamo.