Primeri dobrih praks
Velika Britanija
Vlada je spomladi 2008 sprejela Nacionalni program o stanovanjski politiki v starajoči družbi (Lifetime Homes, Lifetime Neighbourhoods«, A National Strategy for Housing in an Ageing Society). »Starajoča družba nam predstavlja enega večjih izzivov stanovanjske politike«. Ugotavljajo, da se britanska družba stara, do leta 2048 bodo starejši ljudje predstavljali skoraj polovico prebivalstva. Večina stanovanj ni prilagojena rastočim potrebam nove družbe. Bivalne možnosti starejših so omejene na domove za starejše in varovana stanovanja. Predvsem želijo ponuditi dovolj različnih bivalnih opcij in s tem omiliti pritisk na domove za starejše in druge zdravstvene in socialne storitve. V zeleni knjigi »Domovi za prihodnost« so predstavili vizijo stanovanjske politike. Do 2020 načrtujejo izgradnjo treh milijonov stanovanj, kar izhaja predvsem iz povečanih potreb stanovanj za starejše.
Izboljšanje informacijskih in svetovalnih storitev o bivalnih pogojih je prioriteta, saj omogočajo starejšim pravilno odločitev glede različnih bivalnih možnosti, kaj je v danih okoliščinah za posameznika najbolje: naj ostanejo doma, morda zamenjajo stanovanje za bolj prilagojeno, ali gredo v dom. Ta informacijska storitev bo pokrivala vse vidike – socialno varstvo, zdravje, ponudnike storitev za starejše itd. Storitev bo dostopna po telefonu, »on line« ali v lokalni trgovini. Vsak se bo lahko informiral o lokalnih možnostih za izboljšanje bivalnih pogojev.
Starejšim ljudem je potrebno omogočiti, da bodo še naprej čim dalj ostali v svojih domovih, blizu družin in sosedov. A sedanje bivalne pogoje bo potrebno prilagoditi novim razmeram, a pogosto ni jasno, kako to storiti. Od 2009 bodo z dodatnimi sredstvi 125.000 starejšim omogočili manjša popravila in adaptacije stanovanj in s tem nadaljnje varno življenje doma.
Te storitve bodo izvedene v povezavi z že obstoječo agencijo HIA (glej spodaj). Koncept stanovanj za vse starosti (lifetime homes) so razširili na soseske za vse starosti (lifetime neighbourhoods), kjer so vse storitve – prevoz, trgovine, zelene in rekreacijske površine, toaletni prostori ipd. premišljeno planirane za prebivalce vseh starosti.
HIA - Home Improvement Agencies (http://www.foundations.uk.com/default.aspx?id=503) so lokalne neprofitne organizacije, ki pomagajo starejšim, invalidnim ali drugim ranljivim skupinam prebivalstva, ki imajo najemna ali lastniška stanovanja, pri popravilu, izboljšavam, adaptaciji ali vzdrževanju domov. Poglavitni namen je starejšim v svojih domovih omogočiti varno, udobno in neodvisno življenje. V Angliji je približno 250 tovrstnih agencij, dostop do njih ima 90 % prebivalstva. Vsako leto opravijo preko 38.000 različnih del s skupno vrednostjo preko 85 milijonov GBP. Lokalna agencija ima seznam preverjenih in zanesljivih lokalnih izvajalcev – obrtnikov, ki jih izbere na podlagi razpisa, izbrane pa tudi stalno nadzira in evalvira.
Prvi posvet je za naročnika brezplačen; poleg ocene posega predstavnik agencije tudi svetuje glede možnosti sofinanciranja. Za kasnejše storitve in dela je razdelan cenik uslug na neprofitni osnovi. Prosilci lahko pridobijo dotacijo DFG (Disabled Facilities Grant) za popravila nad 1.000 GBP, za dela vredna manj kot 1.000 GBP pa je prav tako mogoče pridobiti financerja - lokalno skupnost. Agencija nudi tudi dodatne usluge, kot so pomoč na vrtu, mojster za manjša dela, prevozi ipd. Konkretne primere o pomoči agencije lahko najdete na spletni strani: http://www.foundations.uk.com/default.aspx?id=512.
Španija
»Sožitje generacij« je zanimiva akcija s skoraj dvajsetletno tradicijo, v kateri sodelujejo nekatere univerze (Malaga, Almeria, Murcia, Granada, predvsem z juga Španije) – referat za študente in lokalni oddelki za socialno delo. Starejši ljudje, ki živijo sami v večjem stanovanju, brezplačno nudijo sobo in souporabo drugih prostorov študentom iz drugih krajev, ki iščejo namestitev v kraju študija. Za protiuslugo pa študenti starejšim pomagajo v gospodinjstvu, pri vsakodnevnih opravkih v trgovino, na pošto, v lekarno, spremstvo k zdravniku ipd., jim delajo družbo ipd. Vsako leto izvedejo razpis, kamor se prijavijo starejši - ponudniki sob in študenti; v razpisu so natančno navedeni pogoji sodelovanja. Po postopkih izbire sklenejo pogodbo med obema strankama, kjer so natančno opredeljene pravice in dolžnosti obeh strani. Izvajanje dogovora nadzira oddelek za socialno delo, izvedejo kontrolne obiske itd. Referat za študente v nekaterih primerih celo prispeva pavšalni dodatek za stanovanjske stroške. Razpis, pogoji, prijavnica itd. – vse je dostopno na spletnih straneh univerz. Primer Murcia: http://www.um.es/psuv/proyectos/convivencia.php ali Malaga: http://www.uma.es/ficha.php?id=552.
Nizozemska
Tudi na Nizozemskem obstaja trend čim daljšega ostajanja starejših v svojih stanovanjih. Podatki iz leta 2007: 93 % starejših od 65 let živijo neodvisno, a le šestina bivalnih enot, v katerih bivajo starejši, je primerna za njihove potrebe. Osamljenost in depresija sta največkrat vzrok za starostne bolezni. Klasična domska oskrba je nazadovoljiva in nepriljubljena, zato iščejo druge, alternativne oblike.
Z novim sistemom, ki ga je Nizozemska vlada sprejela 2007, več obveznosti prelagajo na lokalne skupnosti in z različnimi ukrepi spodbuja, da starejši čim dlje živijo neodvisno:
- spodbujanje gradnje novih bivalnih enot za starejše ali prilagoditve že obstoječih enot na nove potrebe,
- starejši od 65 let imajo prednost pri odobritvi sofinanciranja najemnin,
- po novi zakonodaji morajo biti vsa nova stanovanja zgrajena tako, da so primerna za katerokoli življenjsko obdobje (life-cycle home). To pomeni, da se jih brez težav naknadno prilagodi na nove življenjske razmere in potrebe (nemobilnost ipd.),
- spodbujanje gradnje bivalnih enot z možnostjo oskrbe.
Koncept integriranih sosesk (integrated neighbourhood services - woonzorgzones)
Gre za strnjene soseske za starejše v obliki kroga, z osrednjim oskrbovalnim centrom, do katerega ni več kot 200 m hoda iz katerekoli točke soseske. Nudijo optimalne bivalne pogoje v kombinaciji z vsemi potrebnimi storitvami za starejše (pomoč in nega, služba za manjša popravila in adaptacije, naprave za klic v sili ipd.) in nudijo svoje storitve tudi starejšim izven najožjega kroga. V letu 2008 je bilo registriranih 70 takih sosesk.
Koncept oskrbovanih stanovanj oz. kompleksov (sheltered housing - woonzorgcomplexen)
Ta oblika je alternativa za klasični dom za starejše. Gre za kombinacijo kompleksa neodvisnih dvo do trisobnih stanovanj z dostopom do široke izbire oskrbnih storitev za starejše, vključno 24 urna pomoč. Pogoj je, da so stanovalci zdravstveno sposobni sami skrbeti za svoje gospodinjstvo. Leta 2008 je bilo registriranih 1.242 tovrstnih kompleksov. Povprečna starost stanovalcev je 80 let in približno polovica jih potrebuje neko od oblik pomoči ali oskrbe.
Bivalne enote za manjše skupine starejših z alzheimerjevo boleznijo ali podobnimi boleznimi (kleinschalig groepswonen)
Ker se čakalne vrste za sprejetje starejših s tovrstnimi boleznimi v domove nenehno daljšajo, so sprejeli nov princip sobivanja ljudi v manjših skupinah po 6 do 8 ljudi, večinoma v bližini ali povezavi s prej omenjenimi oblikami. Leta 2005 je bilo 349 takih bivalnih enot, načrtujejo pa podvojitev kapacitet do leta 2010 (podrobnosti na: www.kenniscentrumwonenzorg.nl in www.seniorzorg.nl).
Nemčija
Večgeneracijska stanovanjska stavba
Primer: Stanovanjska družba (Wohnungsbaugenossenschaft DeGeWo) je bila pobudnik in investitor 700.000 evrov vrednega projekta v Berlinu: šestnadstropno stanovanjsko stavbo so predelali in za bivanje v njej navdušili tudi starejše najemnike. V stavbi so zgradili dvigalo in balkone, spremenili in prilagodili so tlorise, da je več predelanih bivalnih enot zadostilo standardom za invalide in gibalno ovirane. Spodnja nadstropja so prirejena za uporabo invalidskih vozičkov. Poleg tega sta dve nadstropji namenjeni bivanju mladih družin z otroci. V pritličju so skupni prostori za druženje (igralnice, čitalnice, internetni kotiček, telovadnica), kapacitete za pripravo napitkov in obrokov ipd. Starejši pomagajo družinam pri varstvu otrok, starejšim otrokom pomagajo pri domačih nalogah, skrbijo za zelenice in vrtiček ob stavbi ipd. Mlajši stanovalci te stavbe oz. družine starejše povabijo na večerjo, na nedeljski izlet, jih peljejo k zdravniku ali jim pomagajo pri nakupih. Z dobrim sistemom informiranja so stanovalci povezani med seboj tudi z izmenjavo uslug in znanj. Primer: priročna oseba bo nekomu pomagala pri manjšem popravilu v stanovanju, ta bo drugim nudil inštrukcije iz računalništva itd.
V Nemčiji je v letu 2008 obstajalo že preko 500 medgeneracijskih centrov; vsi ne nudijo bivalnih kapacitet, temveč predvsem najrazličnejše storitve in prireditve primerne za različne starosti. Kar dve petini teh centrov je bilo financiranih iz Evropskih strukturnih skladov.
