Aktivno staranje
Staranje prebivalstva predstavlja številne izzive za sodobno družbo. Daljša življenjska doba evropskega prebivalstva ima najbolj neposreden vpliv na zdravstvene sisteme posameznih držav članic EU in javno finančne strukture. Države členice EU v povprečju porabijo več kot četrtino svojega BDP-ja na socialno varstvo, od katerega večino namenijo starejšim v obliki pokojnin in dolgotrajne zdravstvene oskrbe. Ekonomska kriza je države članice pahnila v ogromne javne dolgove in ravno v času, ko tako imenovana baby boom generacija vstopa v šestdeseta leta starosti in postopa zapušča trg delovne sile. Postavlja se vprašanje: »Kako zagotoviti dostojno socialno varstvo v asih, ko se družba sooča z ekonomskimi in demografskimi spremembami?«
Čeravno večina dojema staranje kot proces, ki bremeni delovno aktivno prebivalstvo, zaradi naraščajočega števila starejših, je staranje potrebno razumeti kot enega izmed večjih dosežkov sodobne družbe. Namreč podcenjuje se dejstvo, da je dandanes vse več starejših v dobrem zdravstvenem stanju, imajo dragocene veščine in izkušnje ter so pripravljeni znatno prispevati družbi. Priložnost, da starejši ostanejo aktivni tudi v tretjem ali četrtem življenjskem obdobju je ključ do soočenja z izzivi staranja.
Aktivno vlogo starejših v Sloveniji izkazujejo številni upokojenci, ki se v tretjem življenjskem obdobju aktivno in na prostovoljni bazi posvečajo kulturi, športu, rekreaciji in neformalnem izobraževanju.
Povzeto po: Aktivno staranje, Special Eurobarometer 378, str. 5, gradivo dostopno na: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_378_sum_en.pdf
GALERIJA
Aktivno državljanstvo
Aktivno staranje
Bivalna kultura starejših
Informatika in starejši
Iz življenja in dela društev
Letovanje
Medgeneracijsko sodelovanje
Ročna dela
Starejši in njihov socialni položaj
Šport, rekreacija in gibalna kultura
Ugodnosti za člane društev
Zdravje v 3.ŽO
