Aktualno

Varna priprava hrane

19.03.2015

Na peti delavnici v okviru nadaljevalnega projekta “Živimo zdravo”, ki je bila v prostorih Krajevne skupnosti Sela na Krasu - stari šoli dne 25. 9. 2014, nas je Petra Kravos, dipl. dietetičarka seznanila z varno pripravo hrane. Varna priprava živil je zagotovilo, da hrana, ki jo zaužijem ni škodljiva za zdravje človeka.

Zelo pomembno je, da znamo pripraviti hrano na pravilen način. S toplotno obdelavo se povečujejo prebavljivost in užitnost, zmehčajo se mišična vlakna in vezivno tkivo, izluščijo se nekatere snovi, ki dajejo živilu okus ter uničijo škodljive mikroorganizme.

Žal pa se pri toplotni obdelavi uničijo nekateri vitamini:

- vitamini topni v maščobah (A, D, E, K) so odporni na višje temperature,

- vitamin C je zelo občutljiv na toplotno obdelavo - izgubi se ga do 70%,

- na toploto so zelo občutljivi tudi vitamini B-kompleksa.

Minerali niso tako občutljivi na toplotno obdelavo, njihova sestava se bistveno ne spremeni.

Med postopke toplotne obdelave štejemo: kuhanje, dušenje, pečenje in praženje.

Priporočeni načini priprave hrane so:

- kuhanje v majhni količini vode,

- kuhanje v sopari,

- kuhanje pod zvišanim pritiskom,

- dušenje v lastnem soku,

- dušenje z malo maščobe,

- pečenje v pečici,

- pečenje v pečici na žaru,

- pečenje v pari,

- pečenje v pečici v foliji za pečenje.

Odsvetovani načini priprave hrane pa so:

- cvrenje,

- pečenje na žaru z uporabo oglja,

- dimljenje.

Kuhanje štejemo med zdrave načine priprave, vedeti pa moramo, da se pri kuhanju izlužijo nekatere hranilne snovi v živilu, še posebej tedaj, če je količina vode večja in čas kuhanja daljši.

Primeren način priprave je tudi dušenje, priprava živil v majhni količini vode ali v lastnem soku.

Pečenje je postopek, ki se ga zelo pogosto uporablja, živilo lahko pečemo v odprti ali zaprti posodi, izogibati pa se moramo dodajanja maščob.

Živila lahko pečemo tudi na žaru. Ker se pri pečenju na žaru se pomočjo oglja, ustvarjajo nekatere zdravju neprijazne snovi, je bolj priporočljiva uporaba električnega žara.

Pri cvretju se uporablja večja količina maščobe, živila se prepojijo z maščobo in tako postanejo težje prebavljiva in tudi zelo kalorična. Pri segrevanju maščob na višje temperature se ustvarjajo zdravju škodljive snovi, zato se prepogosta uporaba takšnega načina priprave jedi, odsvetuje.

Zdravju najbolj prijazna priprava jedi je priprava jedi z malo maščob. Jedi brez ali manj maščob pripravimo na več načinov, kljub temu bodo te jedi okusne, lažje prebavljive predvsem pa bodo zdrave.

Količino maščob v hrani lahko tudi zmanjšamo, če:

- izbiramo živila, ki vsebujejo manj vidnih maščob, vidno maščobo odstranjujemo (kožo pri perutnini),

- izbiramo živila, ki vsebujejo manj skritih maščob (cele kose mesa, posneto mleko in mlečne izdelke),

- juham odstranimo skrito maščobo,

- jajc ne cvremo, jih raje skuhamo,

- pire krompir pripravljamo s posnetim mlekom.

S pomočjo alu folije živila lahko pripravimo v lastnem soku brez dodajanja maščobe. Tako pripravljene jedi so odličnega okusa. Alu folija je obstojna na vročini in jo zato lahko uporabljamo v pečici, na žaru ali ponvi.

Uporaba maščob pri pripravi jedi ni prepovedana, zavedati pa se je treba, da so le-te izredno kalorične.

Petra nas je seznanila tudi z vnosom soli v naše telo. Ljudje uživamo preveč soli. Mnogi je v enem dnevu zaužijejo več kot deset gramov, to pa je veliko več, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je priporočen dnevni odmerek soli z največ šest gramov pred kratkim zmanjšala na pet gramov.

V Sloveniji zaužijemo 12,4 g na dan, glavni viri soli so: kruh in krušni izdelki, mesni izdelki ter siri.

S kuhinjsko soljo vnašamo v telo natrij, ki je dejavnik tveganja za mnoge bolezni. Prekomerni vnos natrija v telo zvišuje krvni tlak, ta pa je pomemben vzrok za nastanek možganske kapi in drugih srčno-žilnih bolezni. Dokazano je, da imamo zelo veliko možnosti tudi za nastanek kakšne kronične bolezni, če prekomerno solimo. Tako si lahko pridelamo bolezen ledvic, sladkorno bolezen tipa 2, osteoporozo, raka želodca, astmo, debelost ter bolezen obtočil.

Postopno zmanjševanje količine soli v vsakodnevni hrani bi lahko veliko pripomoglo k splošnemu izboljšanju zdravja prebivalstva.

Naučimo se uporabljati manj soli!

Človeški organizem se je sposoben, v razmeroma kratkem času brez težav, prilagodi na nižjo, bolj zdravo vsebnost soli v prehrani. Raziskave z manjšim in s postopnim zmanjšanjem vnosa soli in z vzdrževanjem le-tega za 8 - 12 tednov so pri prostovoljcih pokazale, da se je potreba po soli občutno zmanjšala; količina soli, uživana pred zmanjšanjem, pa je postala po njem celo neprijetna.

Nekaj nasvetov za pripravo zdravih jedi:

- Odvadite se dosoljevanja, nesmiselno je dosoliti hrano, še preden jo sploh poskusite.

- V zameno za sol uporabljajte zelišča - sveža, suha ali zamrznjena.

- Uporabljajte pražena semena za popestritev okusa.

- Izognite se juham iz vrečk, jušnim kockam, slanim začimbam in podobnim koncentratom.

- Za pripravo mesa in rib uporabljajte marinado, ki jedi zmehča, ohranja sočnost in jim daje okus.

- Za optimalen okus zelenjavo le zmerno dušite.

- Za pripravo omak uporabljajte zrel paradižnik, svežo papriko in česen.

Več informacij na: http://nesoli.si/

Petra nam je pripravila proseno kašo s pečenimi jabolki, zdrave piškote in namaz s paprika in skuto. Jedi smo rade volje poskusili in ugotovili, da so kljub temu, da niso vsebovale soli oz. sladkorja zelo okusne. (Recepti v prilogi).

Tudi tokrat nam je Stana Gec Jelen izmerila krvni tlak in srčni utrip. Izmerjene rezultate nam je vpisala v kartonček, ki ga bomo dopolnjevali z rezultati meritev na naslednjih srečanjih.

Poročilo pripravila:

Damjana Sušanj, lokalna koordinatorka projekta Živimo zdravo

Projekt Živimo zdravo subvencionira Občina Miren-Kostanjevica v okviru projekta Več zdravja v občini Miren-Kostanjevica 2014.