Udeleženke U3ŽO na Ljudski univerzi Ormož in učenci 1. razreda Osnovne šole Ormož smo sodelovali pri projektu »Ne meč'mo hrane stran«.
Namen druženja in sodelovanja je bil, da bi naše »babice« otroke ozavestile, kako pomembno je, da hrane ne mečemo stran. To smo naredile na zelo praktičen način. Otroke smo povabili v gospodinjsko učilnico v šoli, kjer smo se z njimi pogovarjale o zavrženi hrani pri njih doma in o tem, kako je bilo s hrano nekoč. Poudarek smo dali kruhu. Udeleženke so otrokom povedale, kako je bilo s kruhom pri njih nekdaj, ko so bile one še majhne.
Otroci so poslušali z odprtimi usti, predvsem tisti zgodbi, ki jo je povedala ena izmed udeleženk. Zgodbi je dala tudi naslov » Ali kruh že gre«. Takole je bilo: Mama je zamesila kruh v veliki leseni posodi, ki so ji rekli nečke. Ko je bilo testo zameseno, je nečke postavila na klop h krušni peči. Tam je bilo vedno toplo, zato so pod klopjo bili vedno spravljeni tudi čevlji, da so se sušili. Mati je šla na njivo, medtem ko je kruh vzhajal. Brata od pripovedovalke je poslala domov pogledat, če testo že »gre gor«. Pa je brat hitro pritekel na njivo in ves zasopel povedal: »Mama, ne gre še, obuva pa se že!« Testo je namreč že vzhajalo in teklo čez rob nečk v čevlje.« … Seveda smo se ob tej zgodbi vsi nasmejali.
Potem smo se pogovarjali še o tem, koliko kruha zavržemo. »Babice« pa so otrokom povedale, da nekdaj niso metali kruha stran, ampak so ga ponovno uporabili in iz njega naredili nove jedi. Otroke so povabili, da jih nekaj teh jedi tudi naučijo skuhati. Po dve udeleženki sta predstavili štirim otrokom po eno ali dve jedi. Otroci so z zanimanjem sodelovali pri delu. Rezali so kruh, mešali mleko, jajca, ribali kruh, ribali jabolka, rezali sir, salame…nastale so okusne jedi, katerih recepte smo zbrali in jih povezali v knjižico receptov, otroci pa so jih opremili z naslovom in fotografijami. Nastalo je sedem različnih jedi, ki smo jih ponudili vsem otrokom, ki so sodelovali pri kuhanju in njihovim sošolcem iz paralelke. Oni pa so nas vse skupaj razveselili s pesmico o kruhu, ki so se jo medtem naučili. Tako lepo je dišalo, da se nismo mogli odreči pokušini. Res je vsem teknilo!
Udeleženke – babice so bile presrečne, ko so klepetale z otroki in se ob njih spominjale svoje mladosti, učenci pa so bili nasmejanih obrazov, ko so videli, da lahko sami režejo, mešajo, zlagajo, meljejo, kaj poliznejo, roke pa obrišejo kar v predpasnike, ki so si jih ta dan nadeli.
Vsi smo bili zadovoljni! Starejši, ker so nekaj koristnega naučili učence, učenci, ker so preživeli dan drugače, kot po navadi in s tem, ko so aktivno sodelovali pri kuhanju. Hkrati pa so domov odnesli še koristne recepte, in z vsem tem zagotovo pridobili nekaj, kar jim lahko dajo samo »babice«.
NE MEČ'MO HRANE STRAN!
Za ZDUS: Ljuba Fišer, DU Ormož v sodelovanju z LU Ormož
