Aktualno

Precejšnje zanimanje za sobivanje starejših

21.12.2016

Projekt HELPS, v katerem smo med drugim spodbujali razvoj alternativnih oblik bivanja starejših, je bil več kot očitno precej uspešen, saj nas tudi še dobro leto po uradnem zaključku projekta kličejo starejši in sprašujejo o oblikah sobivanja starejših, o prilagoditvah stanovanj za varno bivanje itd.

V svetovalnici za izboljšanje bivanja smo svetovali preko 350 posameznikom, jim pomagali pri iskanju informacij, nekaterim celo poiskali ustrezno stanovanje ali pomoč na domu, jim pomagali s formularji in vlogami za najemna stanovanja, celo pomagali pri urejanju družinskih stisk itd.

Precej zanimanja pa je bilo in je še vedno za alternativne oblike bivanja starejših, predvsem sobivanje, ki je v zahodnih deželah že uveljavljena oblika bivanja starejših.

Ker se je v zadnjem letu nabralo kar precej novih pobud in vprašanj, smo 14. decembra 2016 povabili zainteresirane za te oblike bivanja na srečanje v Trubarjevi hiši literature.

Najprej smo povzeli dosedanje dogajanje in dosežke: udeleženci so z odobravanjem sprejeli informacijo, da smo s strokovnjaki ZDUS-a dosegli, da se je v nacionalni stanovanjski program 2015 – 2015 vneslo poglavje »Primerno bivalno okolje za starejše«.

Citat: …« Kot ena primernejših rešitev … se spodbuja sobivanje starejših oseb v večjih ali skupinskih gospodinjstvih. Primere sobivanja je mogoče iskati tako v priselitvi starejših v stanovanje druge starejše osebe, ki je funkcionalno in lokacijsko primernejše, kot tudi osnovanje bivanjskih skupnosti starejših v za ta namen posebej zgrajenih, prenovljenih ali prilagojenih stanovanjih« …

Upokojenka Olga iz Prlekije, ki je s podporo naše svetovalnice že uresničila idejo sobivanja, je predstavila svoje zanimive, predvsem pa praktične izkušnje, kako se je tega lotila, tudi iz pravo formalnega vidika, kako in kaj v praksi pomeni sobivanje, kaj so prednosti in na kaj je še posebno potrebno paziti.

Gospa Dragica iz Ljubljane je predstavila svojo idejo: ima prostorno hišo z več spalnicami in kopalnicami ter velikimi skupnimi prostori, primerno za zasnovo sobivanje skupnosti treh do štirih oseb.

Gospod Peter iz Davče je predstavil načrt, kako bo večjo hišo, ki je bila do sedaj namenjena turizmu (11 sob s kopalnicami), preoblikoval v gospodinjsko skupnost za starejše. Svetovali smo mu kako naj se tega loti, kje naj oglašuje, kje so pasti. V svoji nameri je prišel že daleč, saj ima že prve resne interesente za vselitev.

Ob koncu smo dali besedo Klemnu, mlademu predstavniku stanovanjske zadruge Zadrugator, ki nam je objasnil koncept tovrstnih zadrug in zakaj si še posebej želijo medgeneracijske stanovanjsko zadrugo, kjer bi skupaj živeli in si pomagali predstavniki vseh generacij.

Po predstavitvah se je razvnela živahna razprava, udeleženci so si izmenjali kontakte in se dogovarjali za obiske. Tudi novinarka radia Slovenije je imela precej vprašanj, saj pripravlja posebno oddajo na to temo.

Veseli smo, da smo z našimi aktivnostmi odprli novo temo in sprožili plaz zanimanja. Še naprej si bomo prizadevali, da se bodo tudi pri nas tudi v bodoče razvijale tovrstne oblike bivanja za starejše.

Alenka Ogrin