Prispevek in rezultati slovenske skupine projekta Mostovi za Evropo

 

NOSILEC PROJEKTA 

 

Nosilec projekta Starejši gradijo z mladimi mostove za Evropo je v Sloveniji Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Gre za nevladno, neprofitno in samopomočno organizacijo upokojencev, ki deluje že od leta 1946 in ima status humanitarne organizacije in organizacije v javnem interesu na področju sociale in kulture. V ZDUS se člani prostovoljno združujejo z namenom medsebojnega povezovanja in sodelovanja zaradi uresničevanja in usklajevanja skupnih interesov, za izboljšanje kakovosti življenja svojih članov, upokojencev in drugih starejših, zaradi medgeneracijskega sožitja, preprečevanja vseh oblik nasilja in diskriminacije starejših, preprečevanja družbene izključenosti starejših ter za njihovo zastopanje pred državnimi organi na ravni države, za izvajanje humanitarne dejavnosti ter drugih dejavnosti, ki so v javnem interesu. Temeljne oblike organiziranja ZDUS so društva upokojencev, ki jih ima zveza 506, vanje pa je včlanjenih več kot 207.000 članov.

 

 

Nosilec projekta je za izvedbo projekta izbral 11 članov projektne skupine. Vodja skupine je postal prof. dr. Anton Jezernik, koordinator na terenu Toni Rifelj, koordinatorica projekta Anja Šonc, ostali člani pa so imeli med tekom projekta različne zadolžitve. V skupini so bili člani različnih poklicev, od profesorjev, inženirjev, tehnikov, učiteljev, ekonomistov, kulturnih delavcev do zdravnika. Člani skupine so se sprva dobivali mesečno, od novembra 2016 dalje pa tedensko. Na sestankih so določali tekoče aktivnosti, delili zadolžitve med člane skupine in preverjali izvrševanje preteklih zadolžitev. O dogodkih, ki so jih organizirali in o sestankih skupine so sestavljali zapisnike. Nekateri člani skupine so v okviru projekta obiskovali tečaje računalništva. V vsem obdobju so bili o projektu in o delu projektne skupine obveščeni tiskani mediji, tako lokalni kot regijski. Tudi lokalna televizija je poročala o projektu in delo skupine predstavila javnosti. Na strani www.zdus-zveza.si in http://www.bruecken-fuer-europa.eu/ pa so bili objavljeni prispevki skupine, skupaj s slikovnim gradivom.

 

Starejši lahko mladim pomagajo pri odločitvi za njihovo poklicno pot, tako da jim predstavijo svoje izkušnje pri gradnji svojih poklicnih karier. Več starejših, ki so v svojem življenju ustvarili uspešne poklicne kariere, je mladim predstavilo svoje zgodbe o uspehu. Nekateri med njimi so svojo poklicno kariero gradili na znanju, ki so ga pridobili z vrhunskim izobraževanjem, drugi so na svoji poklicni poti uspeli kljub temu, da jim iz različnih razlogov (finančnih, osebnostnih, političnih) izobraževanje ni bilo omogočeno. Eden izmed njih je svojo zgodbo predstavil mladim v Osnovni šoli Mozirje, mladi pa so bili povabljeni, da se z življenjskimi in poklicnimi zgodbami vseh sodelujočih starejših seznanijo na spletni strani ZDUS. V razgovorih so sodelovali naslednji ugledni gospodarstveniki iz Zgornje Savinjske doline:

 

·       G. Franc  Pfeifer,  področje dela Logistika – transport

·       G. Jože Žlebnik, Transport in kmetijska pridelava

·       G. Edi Jurjevec, Kmetijstvo in turizem

·       G. Janez Rihter, Proizvodnja bivalnih hišic

·       G. Mirko Strašek, Proizvodnja zobatih obročev za avtomobilsko industrijo

·       G. prof. dr. Stane Pejovnik, profesur na UNI Ljubljana.

 

Prvih pet intervjuvancev je ustvarilo zelo uspešna podjetja, ki so še vedno aktivna in prisotna na domačem in tujem tržišču in zaposlujejo tipično od nekaj deset do več sto delavcev. Prof. dr. Pejovnik je doma in v tujini znan kot izjemen pedagoški in raziskovalni delavec, ki je vseskozi ustvarjal večinoma na Univerzi v Ljubljani in inštitutih, 4 leta pa je bil tudi rektor ljubljanske univerze. Ustvarjalci podjetij še vedno delujejo v teh organizacijah, čeprav so kot upokojeni lastniki/direktorji glavnino dela prenesli na svoje naslednike, večinoma družinske člane. Prof. dr. Pejovnik nadaljuje svoje dosedanje delo, kot zaslužni profesor na Univerzi v Ljubljani.

 

Iz pripovedi starejših so mladi lahko spoznali naslednje:

-        da je izobrazba pomemben dejavnik pri izgradnji uspešne poklicne kariere, ni pa edini in tudi ne odločilni dejavnik

-        da lahko poklicno uspe vsakdo, ki ima pravo idejo v pravem trenutku in če ima pogum, da takšno idejo tudi uresniči, ne glede na izobrazbo

-        da je mogoče uspeti ne le v mestnem, ampak tudi v lokalnem okolju.      

 

 

Manjši del skupine se je srečeval z mlado generacijo. Medgeneracijski pogovori so potekali na osnovnih šolah z učenci 8. in 9 razredov. V Osnovni šoli na Ljubnem so pogovori tekli o razlikah med izobraževalnimi sistemi nekoč in danes in o možnostih izobraževanja v srednjih šolah in kasneje na univerzah. Na tej šoli se je g. Niko Purnat z mladimi pogovarjal tudi o osamosvojitveni vojni leta 1991, g. dr. Anton Jezernik pa z učenci Osnovne šole Gornji Grad pri uri zgodovine o svojem doživljanju 2. svetovne vojne. Na gospodarskem forumu na Osnovni šoli v Mozirju je g. prof. dr. Stane Pejovnik mladim predstavil slovenski izobraževalni sistem in možnosti študija v članicah EU, gospodarstveniki pa so predstavili potrebe gospodarstva po različnih poklicih. V mesecu aprilu 2017 je na Osnovni šoli Rečica predviden medgeneracijski pogovor na temo begunstva, gost pa bo eden izmed beguncev, ki živi v Sloveniji. Medgeneracijski pogovor o možnostih nadaljnjega izobraževanja je potekal tudi z dijaki Srednje šole za hortikulturo v Celju, s študenti Fakultete za energetiko v Krškem pa razgovor o možnostih mednarodne izmenjave študentov in zaposlovanja na globalnem trgu. Tako v osnovnih šolah kot tudi v srednji šoli in na fakulteti so bile izvedene ankete o vizijah anketirancev, zlasti o izobraževanju, ki jih zanima in o zaposlitvah, ki si jih želijo. Učenci osnovnih šol se v 70% zanimajo za izobraževanje na strokovnih šolah naravoslovno-tehničnih smeri in v manj kot 20% za gimnazijsko izobraževanje. Dijaki srednjih šol se v večini po zaključku šolanja zanimajo za delo v praksi, manjšinski del (30%) pa za nadaljevanje šolanja, večinoma na istem področju. Študenti Višje šole za hortikulturo in študenti Fakultete za energetiko želijo po diplomi nadaljevati delo v praksi, manjši del (20%) pa želi študij še naprej nadaljevati.

 

GRADNJA PAPIRNATIH MOSTOV 

 

Dne 15. 12. 2016 je bila v Osnovni šoli Gornji Grad izvedena delavnica za izdelavo papirnatih mostov. Na delavnici je sodelovalo 32 učencev te šole, mentorica tehničnega pouka in razredničarki osmega in devetega razreda. Mentorica je učence organizirala v osem ekip. Izdelavo mostov je vodil in nadziral član skupine Toni Rifelj. Učencem so bili mostovi predstavljeni kot simbol povezovanja med generacijami. Po končani izdelavi mostov je bilo izvedeno testiranje njihove trdnosti, ki se je izvajalo po navodilih vodstva projekta. Vsi mostovi so uspešno prestali testiranje trdnosti in s tem navdušili otroke.

 

RAZGOVORI O PARLAMENTARNEM DELU 

 

Projektna skupina je v Lučah organizirala medgeneracijsko okroglo mizo o delu parlamenta in lokalne samouprave. Srečanja so se udeležili učenci 7. in 8. razredov Osnovnih šol Luče in Gornji grad. Gosta okrogle mize sta bila poslanka v državnem zboru, ga. Marija Amalija Kovačič in župan Občine Luče, g. Ciril Rosc. Mladi so bili najprej seznanjeni s politično ureditvijo države in lokalnih skupnosti. Nato je poslanka povedala učencem, kako je bila izvoljena za poslanko in kako poteka delo v parlamentu. Dotaknila se je tudi delovanja državnega sveta in delovanja vlade. Nazadnje je predstavila Poslovnik o delu državnega zbora in opozorila na pravice in svoboščine, ki jih imajo državljani po Ustavi RS. Ob zaključku svoje izpovedi je vse udeležence prisrčno povabila v državni zbor v Ljubljano, da si ogledajo zgradbo parlamenta tudi od znotraj, med učence pa je razdelila tudi nekaj izvodov Ustave. Učenci so z zanimanjem prisluhnili njenim besedam,  nato pa so ji zastavljali tudi vprašanja. Zanimalo jih je, ali se bo v naslednjem mandatu še enkrat potegovala za mesto poslanke in pa problemi mladih v zvezi z njihovim nadaljnjim šolanjem.

 

 

Vodstvo projekta je za člane projektne skupine organiziralo tečaj Power Point. Člani skupine so med seboj komunicirali preko telefona, elektronske pošte, SMS sporočil in Skypa. Člani skupine pa bodo še pred zaključkom projekta organizirali tečaj oblikovanja in uporabe grafičnih aplikacij, vključno s 3D virtualnimi tehnologijami, izvedli pa ga bodo mladi predavatelji s fakultete.

 

IZOBRAŽEVANJE O EVROPSKIH TEMAH 

 

Skupina je v okviru svojega programa dela dne 10. 3. 2016 na Osnovni šoli Nazarje izvedla izobraževalno srečanje medgeneracijskem sodelovanju in vseživljenjskem učenju. Prisotna sta bila dva razreda osnovnošolcev (7. in 8. razred), ki se sicer s to tematiko srečujejo tudi pri razrednem predmetu Etika. Gost na srečanju in glavni govornik je bil evropski poslanec, g. Ivo Vajgl, ki je v parlamentu tudi sicer zadolžen za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja. Učencem je predstavil organiziranost in delo evropskega parlamenta, način dogovarjanja in odločanja v posameznih komisijah in odborih, predvsem pa je poudaril pomen enakopravnega in demokratičnega delovanja vseh držav EU. Po njegovem bi evropski narodi morali svojo prihodnost videti v uniji, ki jim omogoča razvoj, tako znotraj kot tudi na globalnem področju, kar je še posebej pomembno za manjše države, kot je Slovenija. Odličnost samega predavanja so zaključili učenci s kopico vprašanj in mnenj o dogodkih, ki so trenutno aktualni. Posebej pa jih je zanimala tudi možnost izobraževanja v drugih državah, delo oziroma zaposlitev, socialni in kulturni programi, učenje tujih jezikov in način komuniciranja znotraj parlamenta.

 

 

Letos smo se povezali z Mladinskim svetom Slovenije, s katerim nameravamo dolgoročno sodelovati in skupaj opozarjati politične deležnike na izzive mlajše in starejše generacije ter na potrebo medgeneracijskega sodelovanja na vseh ravneh. Predlagali smo, da država zagotovi brezplačno vseživljenjsko izobraževanje vsem generacijam, ne glede na starost, socialni status, državljanstvo, vero itd. To bi lahko zagotovila na način, da izkoristi že obstoječe strukture (šole, univerze, knjižnice itd.) in s prostovoljnim delom predavateljev, kjer bi se različne generacije in skupine ljudi (mladi, starejši, zaposleni, brezposelni, brezdomci, begunci itd.) skupaj učili različnih veščin, pridobili nova znanja in okrepili medgeneracijsko ter medkulturno sodelovanje (seveda glede na stopnjo znanja, ki ga že imajo). V dialogih s politiki, poslanci in županom je bilo priporočeno, da ob spremembah državne in lokalne zakonodaje upoštevajo medgeneracijska razmišljanja in predloge. Na parlamentarnem nivoju je skupina uspela, da so bili v proceduro vloženi Zakon o izobraževanju odraslih, Zakon o dolgotrajni oskrbi, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in predlog, da mladi in starejši sodelujejo v Ekonomskem socialnem svetu, kjer se odloča o prihodnosti generacij. Na lokalnem nivoju je skupina predlagala občinam, da v večji meri finančno podprejo medgeneracijsko sodelovanje, pa tudi študentske prakse za zelo uspešne dijake in študente v sosednjih državah.

 

RAZGOVORI S POLITIKI NA VSEH PODROČJIH 

 

Člani skupine so imeli več razgovorov s politiki na lokalni, državni in evropski ravni. Na lokalni ravni so pogovori tekli o možnostih sodelovanja z generacijami mladih v osnovnih šolah, predvsem o prenosu znanja in izkušenj starejših na mlajše generacije. Pogovori so potekali tudi o možnosti zagotovitve prostorov za druženje generacij. Gre za medgeneracijske centre in dnevne centre, ki jih v Sloveniji podpirajo država in občine. Na državni ravni pa so se pogovarjali s poslanci koalicije, ki so izkazali svojo pripravljenost za sodelovanje v projektu. Prisluhnili so predlogom skupine za spremembo zakonodaje na področju, ki zadeva starejše in jim bili naklonjeni. Udeleženci projekta bodo pripravili ustrezne predloge za obravnavo v državnem zboru. Po razgovoru z EU poslanci pa je bilo govora o spremembah, ki jih Evropski parlament načrtuje v prihodnosti. Pripravljenost EU poslancev za sodelovanje je bila velika, zato bo treba njihovo naklonjenost v prihodnje uporabiti v korist starejše in mlajše generacije.

 

 

V projektu so sodelovali:

 

Vodja projekta:                                              dr. Anton JEZERNIK

Administrativni koordinatorka:                    Anja ŠONC

Tehnični koordinator:                                   Toni RIFELJ

Organizacijska koordinatorka:                     Darinka DOBOVIČNIK

 

Člani projektne skupine:      

dr. Stane PEJOVNIK, Vida CAJNER, Anton ŽUNTER, Franc BASTL, Jože ŠTIGLIC, Jože TLAKER, Bert SAVODNIK, Danica VEZOČNIK KRAJNC, Metka PREPADNIK, Marta ZAGOŽEN, Peter VALTE, Jožef POZNIČ, Uroš KREJAN, Peter LETONJA, Jurij TASIĆ in Darja TASIĆ.

 

 

SLO skupina je po mojem mnenju uspešno in kvalitetno opravila svoje naloge. Zaključki in cilji naše dejavnosti so uporabni tudi pri drugih skupinah projekta v drugih državah, potrebno pa bi bilo predloge prilagoditi lokalnim razmeram v teh državah. Konkretno bi  lahko predlogi obsegali način dela z mladimi in priporočila za njihovo dejavnost po šolanju oziroma zaposlitev. Za druge udeležence projekta Mostovi bo naša skupina pripravila predloge o medgeneracijskem sodelovanju v nemškem jeziku. Na evropski ravni pa bi bilo najbolje, da se ta priporočila pripravijo tudi v angleškem jeziku.

 

Izkušnje v projektu so bile pozitivne in v pričakovanju, da bomo takšen dialog še nadaljevali. Ugotovili smo, da se je potrebno dogovarjati, se poslušati v korist mlajših in starejših. V projektu gre pohvala najprej SLO ekipi, ki je vestno opravljala delo. Pripravljenost lokalnih politikov, poslancev v parlamentu in EU poslancev dokazuje, da je njihov interes za sodelovanje v projektu veliko. Prav tako so veliko pripravljenost sodelovanja v projektu pokazala vodstva osnovnih šol, srednjih šol in univerz v Ljubljani in Krškem. Tudi za njih je bila pozitivna izkušnja sodelovanje z nami, kajti skupaj smo ugotovili, da smo močnejši do poslancev, županov in ostalih vplivnih politikov. Mladi so pokazali svojo pripravljenost sodelovanja na vseh nivojih, kajti tudi mladi se zavedajo, da prihaja njihov čas, ko bodo morali sprejeti odločitve, ki bodo zaznamovale prihodnost. Sodelovanje z ekipami v Nemčiji, na Češkem in v Avstriji je bilo zgledno in v duhu medsebojnega spoštovanja. Takšnega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje, kajti zavedamo se, da bomo s skupnimi močmi pomagali pri graditvi mostov med generacijami, kulturami, politiki, mladimi, profesorji, doktorji, inženirji in vsemi ljudmi, ki jim Evropska unija pomeni prihodnost.