Odpor in NOB v Zgornji Savinjski dolini 1941 -1945

V sklopu projekta Mostovi za Evropo so izvedli predavanje o NOB (narodnoosvobodilnem boju), ki je bilo na Osnovni šoli Gornji Grad. Zaradi velike pripravljenosti in interesa ravnateljice so se dogovorili za enourno predavanje o NOB. Predavanje je izvedel član skupine, dr. Anton Jezernik. Dr. Jezernik je predstavil življenje v času okupacije Rečice ob Savinji, v kateri je s svojimi starši tudi živel. Predavanje so izvedli 22. 12. 2016 ob 13. uri.

 

V mesecu aprilu 2017 bo poteklo že kar 76 let od nemške zasedbe velikega dela današnje Slovenije in italijanske zasedbe drugega dela današnje Slovenije. Danes živi vse manj naših državljanov oziroma krajanov, ki se spominjajo medvojnih dni. Napisati kratek zapis o tem času, predvsem pa kaj menijo o tem tisti, ki so to doživeli je težavna naloga.

 

Medvojnega časa v Zgornje Savinjski dolini se g. Jezernik spominja nekako od leta 1943 dalje, povojnega časa pa od leta 1945 do leta 1951. V omenjenem času je bival na Rečici ob Savinji 31 (takrat številka 18) s starši in starimi starši do leta 1951, ko je odšel k staršem v Ljubljano in nadaljeval šolanje v tretjem razredu gimnazije Bežigrad do leta 1957. Po letu 1957 je študiral na fakulteti za Strojništvo v Ljubljani, kasneje tudi v tujini (Velika Britanija). Od leta 1973 do 2008 je služboval na Fakulteti za strojništvo v Mariboru kot profesor, po letu 2008 pa se je upokojil.

 

Za medvojni čas v Zgornje Savinjski dolini je gotovo pomembno, da vsi vemo, da je 1. svetovna vojna (1914 – 1918), ko smo prenehali biti del Avstro-Ogrske in 2. svetovna vojna (1939 – 1945), po kateri smo se vključili v Jugoslavijo (pred njo smo bili del Kraljevine Jugoslavije), povzročila izjemno nesrečo za  vse države Evrope in danes lahko upamo, da takih vojn ne bo v Evropi brez meja.

 

 

Predavatelj dr. Anton Jezernik in profesorica Mija Pilko

 

S starši je prišel na Rečico ob Savinji aprila 1945, nekaj dni pred začetkom napada in okupacijo Jugoslavije s strani Nemčije iz Beograda, kjer je pred tem služboval njegov oče kot častnik v stari Jugoslovanski vojski.

Nekateri njegovi spomini segajo v leto 1943 oziroma 1944, ko je partizanska Šlandrova brigada napadla in uničila postojanko Nemcev na Rečici. Pred odhodom so zažgali župnišče, kjer so Nemci prebivali, šolo in poslopje z dvorano, to poslopje so takrat imenovali Heimatbund, danes je to kulturna dvorana.

 

Dr. Anton Jezernik med predavanjem.

 

Manjši otroci oziroma dečki so po napadu partizanov stikali po vaških cestah in ruševinah požganih hiš ter pobirali prazne tulce in strelivo, sicer pa niso veliko vedeli, kaj se dogaja. Na Rečici je pred tem napadom videl kakega nemškega vojaka v zeleni uniformi, včasih mu je celo prijazno pomahal, a razumel ga seveda ni nič. Zadnje leto vojne, leta 1944, pa so že slišali govor o partizanih, ki so se pojavljali zlasti, ko je bila dolina tega leta nekaj mesecev začasno osvobojena. Spominja se, da so jih leta 1944 obiskali 4 partizani, menda kurirji ter da jim je njegova mama ponudila večerjo. Bili so mladi veseli fantje, igrali so se z njim in njegovo sestro. Takrat je bil njegov oče od spomladi leta 1944 že v partizanih. Stara mama mu je povedala, da je ata v gozdu.  Ni povedala ali tukaj ali kje drugje. Njegova mama je leta 1944 vsak večer poslušala star radio (najbrž angleška poročila), ko so se Nemci v dolino spet vrnili pa je to počela na skrivaj.

 

Njegovi starejši prijatelji, ki so med vojno hodili v nemško šolo na Rečici so povedali, da je pouk potekal v nemščini, učitelji niso znali slovensko, slovenske knjige in pripomočke pa so na začetku okupacije zažgali. Pomagati partizanom je bilo strogo prepovedano, če so Nemci to zanesljivo vedeli so take krajane poslali v delovna taborišča v Avstrijo. Aktivne partizane so običajno ubili. Na začetku okupacije so Nemci ujeli enega njihovega domačina, ki je skrivaj delal za partizane. Vodili so ga pretepenega od hiše do hiše in pred šolo in pozivali ljudi naj ga zmerjajo in pljuvajo. Kasneje so ga v Mariboru ustrelili. Mislim, da je večina ljudi podpirala partizane, kadar so prišli, so jim dajali hrano, oblačila in drugo. Če so Nemci spraševali, pa so trdili, da o partizanih ne vedo nič.

 

Pri predavanju dr. Antona Jezernika sodelovali: Toni Rifelj, Blanka Nerad in Mija Pilko

 

Na vasi niso opazili kakšnih posebnih akcij, razen kadar so partizani napadli. Za Rečico je bilo zanimivo, da skoraj ni bilo vaščanov, ki bi izdajali druge, da delajo za partizane in je večina krajanov preživela. Precej mladih fantov je seveda v partizanih padlo.

 

Učenci so pripovedovanju dobro sledili in na koncu postavljali tudi vprašanja. Zanimali so se predvsem o življenju med vojno in delovanju šole in ostalih institucij. Nekaj fantov je z zanimanjem spraševalo o orožju in izvedbah aktivnosti, ki so jih izvajali partizani. Nekateri so spraševali o osvobojenem ozemlju in življenju v takratnem obdobju.

 

Nekateri učenci so se spraševali, ali so drugo svetovno vojno zanetili zgolj Nemci ali so pri tem sodelovale tudi druge države. Predstavljeno jim je bilo, da je bil ustanovljen trojni pakt držav.

 

Učenci in ravnateljica so se na koncu zahvalili predavatelju dr. Antonu Jezerniku in ostalim udeležencem skupine projekta Mostovi za Evropo.

 

Izrazili so željo za  sodelovanje tudi na drugih področjih.