Spore med mladimi in starejšimi mora zamenjati partnerstvo

Mladinski svet Slovenije (MSS) in Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) verjameta v sožitje med mladimi in starejšimi. To sta potrdila z današnjim posvetom o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti, na katerem so sicer opozorili, da mora morebitne medgeneracijske spore, ki jih povzroča tekmovalnost, zamenjati medgeneracijsko partnerstvo.

 

 

Obe organizaciji, ki zastopata dve različni generaciji, se soočata s skupnim občutkom manjvrednosti v družbi, je v uvodnem nagovoru na posvetu dejal podpredsednik MSS za mladinske politike Tibor Vöröš. "Ena je premlada, druga pa prestara za udeležbo v družbi," je poudaril. Posvet z ZDUS so tako po njegovih besedah pripravili, ker na neenakovredno vlogo v družbi in tekmovalnost med generacijami ne bodo pristali.

 

 

Medgeneracijsko povezovanje v družbi, ki se vztrajno stara, postaja nuja. Rodnost v Sloveniji po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) namreč pada, življenjska doba pa se podaljšuje. Marijana Bednaš z Umarja je izpostavila, da se bo v naslednjih letih število starejših od 65 let močno povečalo, število delovno sposobnega prebivalstva pa zmanjšalo.

 

 

Kot je pojasnila Bednaševa, demografske spremembe narekujejo prilagoditve v gospodarstvu in v družbi, denimo na trgu dela in na področju izobraževanja, v sistemih socialne zaščite, kamor spadajo pokojnine, ali v oblikovanju okolja. Na vse te segmente v družbi pa po njenih besedah vpliva tehnološki razvoj, ki ga je prav tako treba upoštevati.

 

 

Na ZDUS medgeneracijsko povezovanje, ki ga zahtevajo vse te spremembe, med drugim razumejo kot izmenjavo izkušenj in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije drugi, ustvarjanje, ohranjanje in širjenje socialne mreže. "Znanj ni nikoli preveč", je dejal predsednik zveze Janez Sušnik in ob tem izpostavil velik pomen vseživljenjskega učenja.

 

 

Po njegovih trditvah si na zvezi prizadevajo spodbuditi ljudi v tretjem življenjskem obdobju, da se učijo, pri čemer je izpostavil uporabo računalnika in interneta. Projekt Simbioza je sicer pohvalila tudi Bednaševa. Sušnik je še zatrdil, da več kot 500 društev upokojencev navezuje stik z mladimi prek različnih dejavnosti. Prepričan je, da je ena izmed njihovih zadolžitev tudi vzgoja otrok.

 

O medgeneracijski dinamiki je spregovoril tudi predsednik MSS Tin Kampl, ki je opozoril predvsem na težave mladih pri vstopu na trg dela. Področja, kjer opažajo, da je potrebno sistemsko urejanje, so po njegovih navedbah še izobraževanje, odločevalski procesi in stanovanjska politika.

 

 

Na področju zaposlovanja predlagajo mentorske sheme, postopno upokojevanje, vseživljenjsko učenje, pomen neformalnega izobraževanja, na področju odločevalskih procesov predlagajo, da se tako mlade kot starejše vključi v Ekonomsko-socialni svet, predstavnike mladih pa tudi v različne zavode, kot sta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V okviru stanovanjske politike pa predlagajo uvedbo sistema za medgeneracijsko sobivanje, je naštel Kampl.

 

Na to se je navezal tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar, ki je med drugim potrdil, da si za možnosti mladih za dostojno delo na ministrstvu prizadevajo, ukvarjajo pa se tudi z vprašanjem udeležbe starejših na trgu dela.

 

 

Predsednik MSS je sicer ob robu posveta ocenil, da je današnja razprava jasno pokazala, da so različne generacije med seboj pripravljene sodelovati ter da obstajata volja in skupen interes za oblikovanje rešitev.

 

Vir: STA

 

Foto: ZDUS