Aktualno

Starejši v medijih pogosto le kot ekonomska dimenzija

17.10.2016

Image result for Društvo novinarjev Slovenije

Poročanje o starejših je v slovenskih medijih ponavadi zreducirano na ekonomsko dimenzijo, kar pomeni, da je ta del populacije obravnavan zgolj kot strošek družbe, starost pa je predstavljena zgolj kot finančno breme tako za posameznika kot za širšo družbo, je pokazala analiza spremljanja slovenskih medijev na temo starosti in starejših.

Kot je na današnji delavnici Društva novinarjev Slovenije na Ptuju še dodal Ilija Tomanić Trivundža z ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV), kjer so opravili raziskavo, so starejši prikazani kot pasivni, ki v medijih nimajo svojega glasu in niso kredibilen vir za izkušnje o staranju in starosti, zato v njihovem imenu največkrat govorijo različne strokovne službe in drugi uradni viri.

Najbolj odkritih stereotipov, ki so sicer značilni predvsem za oglaševanje in popularno kulturo, sicer v raziskavi pri poročanju medijev ni bilo opaziti v tako veliki meri, se pa vzpostavlja razlika med dobrimi in slabimi starejšimi. Dobri so ponavadi tisti, ki so aktivni, se gibljejo, pomagajo svojim potomcem, na drugo strani pa se kot slabi pojavljajo tisti, ki so potrebni pomoči.

"Ob že tako izrazitem ločevanju na delovno aktivne in upokojence v širši družbi, se tako tudi znotraj starejše populacije vzpostavlja razlika med aktivnimi in pasivnimi, pri čemer se slednji ponavadi zreducirajo zgolj na finančno breme družbe," je dodal Tomanić Trivundža. S sodelavci ni analiziral le medijskih besedil v nacionalnih in regionalnih medijih, pač pa tudi fotografije, kjer po njegovem mnenju prav tako prihaja do nekaterih stereotipnih pojavov.

Analiza FDV je zajemala nabor okoli 250 prispevkov na temo staranja, oskrbe na domu in v domovih za starejše, revščine in nasilja med starejšimi, tehnologije, politike in prostega časa, pa tudi spolnosti in lepote. Med nacionalnimi mediji je daleč največ o tej tematiki poročal Večer, od regionalnih pa so starejšim največ pozornosti namenili v Primorskih novicah in Štajerskem tedniku.

Po besedah predstavnice Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Anke Ostrman se lahko zaplete že pri nazivih, kot so stari, starostniki ali starejši. Slovenski stroki se po njenem mnenju doslej ni zdelo potrebno, da bi prišli do skupnega dogovora o tem, ker se očitno nikomur ne zdi pomembno, da bi se s tem ukvarjal.

"Pogosto reduciranje starosti na upokojitev in upokojence kot nevzdržno breme za mlade, ki ne bodo zmogli delati dovolj, da bi preživljali stare, daje vtis, kot da so generacije v konfliktu. Vendar če se ozremo v realno življenje, temu ni čisto tako," je dejala Ostrmanova in spomnila, da po podatkih Zdusa več kot 80 odstotkov upokojenih starejših pomaga svojim otrokom in ima pogoste stike z njimi.

Ostrmanova je še poudarila, da je več kot tretjina prebivalstva v Sloveniji starejših od 65 let, ki jih danes marsikdo jemlje kot skupino, za katero je treba poskrbeti. Toda, kot je dodala, so ljudje tudi v tej skupini aktivni in različni, predvsem pa so vsi odrasli in ne otroci, s katerimi se jih marsikdaj tudi skuša enačiti.

Vir: STA