Aktualno

S čezmejnim projektom za boljše življenje ljudi z demenco

20.10.2016

Image result for nijz

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sodelovanju z domovi za starejše občane iz Izole, Kopra in Umaga, občino Umag in Hrvaškim združenjem za Alzheimerjevo bolezen začel evropsko sofinanciran čezmejni projekt za izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco. Pridobljene izkušnje bodo koristne še za druge domove starejših, so sporočili z NIJZ.

Kot so udeleženci v leto in pol dolgem projektu povedali na današnji novinarski konferenci v Izoli, bodo v okviru projekta izvajali usposabljanja socialnih in zdravstvenih delavcev, oblikovali priporočila za optimizacijo življenjskih pogojev za dementne v socialno-varstvenih ustanovah ter o demenci na različne načine osveščali laično in strokovno javnost.

Projektu se je pridružilo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pristojno za oblikovanje politike in zagotavljanje pogojev dela na področju socialnega varstva. Čeprav demenca predstavlja vedno večji zdravstveni, socialni in ekonomski problem in se s staranjem prebivalstva v prihodnje pričakuje porast obolelih za to boleznijo, način izvajanja socialno-varstvenih storitev še ni prilagojen njihovim potrebam.

"Naš izziv je zato optimizacija tovrstnih storitev, poleg tega pa še destigmatizacija bolezni in preprečevanje socialne izključenosti oseb z demenco in njihovih svojcev," je o namenu dobrih 400.000 evrov vrednega projekta, pri katerem bo sodelovalo več kot 300 ljudi, povedal direktor izolskega doma upokojencev Vasja Medvešček.

Čeprav so partnerji pri izvedbi projekta vezani na čezmejno območje v Istri, bodo rezultati koristni tudi na nacionalni ravni obeh držav, predvsem pri pripravi smernic za oblikovanje objektov, opreme in okolja za osebe z demenco ter usposobljenega osebja za kakovostno skrb in nego oseb z demenco.

Večletne izkušnje pri oskrbi ljudi z demenco imajo tudi v koprskem domu, kjer po besedah direktorice Neve Tomažič izvajajo pomoč na domu. V zadnjih letih izkušnje kažejo porast specifičnih potreb oseb z demenco, ki živijo v domačem okolju.

"Za osebo z demenco je prav gotovo koristno, da se jo kar se da dolgo oskrbuje in neguje v domačem okolju, zato bomo v okviru projekta namenili pozornost izobraževanju izvajalcev pomoči na domu, s poudarkom na negovalno-odnosnem konceptu dela z osebami z demenco, ki upošteva tako telesne, duševne, čustvene in socialne razsežnosti človeka, kot tudi življenjsko okolje, v katerem oseba biva," je dejala Tomažičeva.

Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da v svetu postaja demenca ena od največjih javno-zdravstvenih prioritet sedanjosti, Slovenija pa je letos podpisala strategijo razvoja za obvladovanje demence do leta 2020. Kot odziv na problematiko staranja naših prebivalcev in s tem demence kot javno-zdravstvenega problema se je projektu pridružil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Kot je povedala predstavnica inštituta Irena Majcan Kopilović, je v Sloveniji okoli 32.000 ljudi z demenco, največ jih živi doma in potrebujejo pomoč svojcev in skupnosti. Za vsakega praviloma skrbijo dva do trije svojci ali oskrbovalci, ki potrebujejo specifična znanja o bolezni, če želijo podaljšati čas, ko bolniki ostajajo v domačem okolju. Stroka v prihodnosti pričakuje porast števila dementnih, do leta 2030 za 30 odstotkov, do 2050 pa se bo to število podvojilo.

Vir: STA