Aktualno

Projekt ADAM – najpogostejša vprašanja

05.05.2017

ADAM - VSESLOVENSKI PROJEKT ZGODNJEGA ODKRIVANJA DEMENCE

NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA

Kakšen je problem demence v Sloveniji?

Demenca postaja vedno večji problem sodobne družbe, saj število bolnikov, zaradi staranja prebivalstva, strmo narašča. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) živi v svetu več kot 47,5 milijonov ljudi z demenco¹, v Evropi več kot 9 milijonov. Epidemiološke ocene kažejo, da se bo njihovo število v 25 letih več kot podvojilo. V Sloveniji število obolelih ocenjujemo na več kot 32.000², za njih pa skrbi kar 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev in drugih. Demenca torej ni le zdravstveni problem, ampak močno obremenjuje širšo družbo kot celoto. Po podatkih SZO in ADI, ki vključuje 84 držav članic, in SZO so svetovni posredni in neposredni stroški demence v letu 2010 ocenjeni na 604 milijard USD letno, kar predstavlja 1% svetovnega BDP³. Že danes je finančo breme demence v zdravstvenih sistemih enakovredno bremenu vseh rakavih obolenj oz. bolezni srca in ožilja⁴.

Ali ima Slovenija načrt dela obladovanja Alzheimerjeve demence (AD)?

Zgodnje odkrivanje alzheimerjeve demence s pomočjo sodobnih diagnostičnih metod bo postalo ključno za natančnejšo diganostiko ter učinkovitejše spopadanje s to boleznijo, kar tudi promovira večina evropskih in nacionalnih dokumentov, ki urejajo strategije spopadanja s to boleznijo. Slovenija je v letu 2015 sprejela dokument: Strategija obvladovanja demence 2020, ki je zagotavlja usklajen in celostni pristop vseh deležnikov pri reševanju problema demence in sorodnih stanj. Namen strategije je zagotovitev preventivnih ukrepov, zgodnje odkrivanje bolezni ter primeren standard zdravstvene in socialne zaščite in zdravstvene oskrbe oseb z demenco. Projekt ADAM je zastavljen kot raziskovalno-presejalni projekt zgodnjega odkrivanja demence v skladu z omenjeno strategijo. S projektom ADAM bo Slovenija začela proaktivno izvajati direktive Evropske unije na področju obvladovanja demence in celostne obravnave starajoče družbe.

Kaj je vsebina projekta ADAM?

ADAM je vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence na starejši slovenski populaciji in ima tri namene: 1) OZAVEŠČATI širšo in tudi strokovno javnost glede naraščajoče problematike demence ter s tem tudi pripomoči k zmanjšanju stigme te bolezni, 2) Izvajati PRESEJALNE TESTE spominskih in miselnih sposobnosti, ki lahko nakazujejo na začetne faze demence in 3) Omogočiti aplikativno ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO delo usmerjeno v razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence s pomočjo EEG tehnologije Potekal bo pod strokovnim vodstvom Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter pod nadzorom uveljavljenega slovenskega nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, dr. med.. V sklopu projekta ADAM bo obravnavano cca. 450 starejših posameznikov v starosti od 60 - 90 let iz 6 regij v Sloveniji. Sodelovanje je brezplačno. Prostovoljci bodo povabljeni k izpolnitvi različnih testov (vprašalniki, intervjuji, EEG meritve itd.), –, ki ocenjujejo spominske in miselne sposobnosti ter drugo delovanje njihovih možganov. Vsi udeleženci v raziskavi bodo pridobili povratno informacijo o svoji trenutni spominski kondiciji na podlagi uveljavljenih mednarodnih presejalnih testov za odkrivanje zgodnjih oblik demence (MoCA test) Podatki bodo anonimizirani in pridobljeni v skladu s standardi raziskovanja ter bodo uporabljeni zgolj za raziskovalne namene projekta Adam ter posredovanje povratne informacije udeleženim prostovoljcem, vključenim v projekt.

Kaj je cilj projekta ADAM?

Končni cilj projekta ADAM je razviti učinkovit vsakoletni preventivni presejalni program za sistematično zgodnje odkrivanje alzheimerjeve demence v Sloveniji, po vzoru programov SVIT, DORA in ZORA ter tudi omogočiti razvoj novih metod diagnostike te bolezni s pomočjo EEG tehnologije.

Kdo so partnerji v projektu Adam?

Pobudnik projekta

Blckb, družba za aplikativno nevroznanost d.o.o.

Vloga: tehnični partner pri mobilni whitebox platformi za zajem EEG podatkov in koordinator projekta

mag. Manuel Kuran, direktor

Strokovni partner

Klinični oddelek za bolezni živčevja, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center

Vloga: pregledovanje prostovoljcev, analiza podatkov in nadzor zajema podatkov.

prof.dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik

Partner pri ozaveščanju javnosti

Združenje Spominčica; alzheimer Slovenija

Vloga: ozaveščanje javnosti, informiranje in strokovna podpora bolnikom in skrbnikom.

Štefanija L. Zlobec, predsednica

Partner pri izvajanju in logistiki

Zveza društev upokojencev Slovenija

Vloga: logistična podpora - partner za rektutacijo in pripravo prostorov, kjer bo potekal projekt.

Janez Sušnik, predsednik

Partner, ki omogoča izvedbo projekta

Triglav Zdravje

Vloga: partner projekta

Luka Pušnik, direktor službe za korporativno upravljanje Zavarovalnica Triglav

Kje in kdaj se bo izvajal projekt ADAM?

Projekt Adam se bo izvajal obdobju od 8.5 do 7.7. 2017 vsak delovni dan 10 ur, od 8:30 do 18:30 v naslednjih regijah v Sloveniji: Osrednjeslovenska, Pomurska, Savinjska, Gorenjska, Dolenjska in Obalno-kraška.

Dom starejših Škofljica - Vitadom

Ob potoku 11

1291 Škofljica

24.4. - 26.4.2017

Dom Janeza Krstnika

Kolezijska ulica 1

1000 Ljubljana

3.5. - 5.5.2017

Dom starejših Škofljica - Vitadom

Ob potoku 11

1291 Škofljica

8.5. - 12.5.2017

Dom upokojencev Domžale

Karantanska cesta 5

1230 Domžale

15.5. - 19.5.2017

Zveza društev upokojencev Slov.

Kebetova 9

1000 Ljubljana

22.5.-26.5.2017

PZDU - Velenje

Cesta bratov Mravljakov 1

3320 Velenje

29.5. - 2.6.2017

Dom upokojencev Kranj

Cesta 1 maja 59

4000 Kranj

5.6. - 9.6.2017

Dom starejših občanov NM

Šmihel 1

8000 Novo mesto

12.6. - 16.6.2017

DU Murska Sobota

Kocljeva 4

9000 Murska Sobota

19.6. -23.6.2017

Zadružni dom Škofije

Spodnje Škofije 54

6281 Škofije

26.6. - 30.6.2017

Kako pa bo v praksi potekal projekt ADAM za udeležence - prostovoljce?

Meritve bodo izvedene v prostorih ZDUS v Sloveniji v 6 regijah. Testiranje bo brezplačno in nezavezujoče, pridobili pa bodo objektivno povratno informacijo o morebitnem zgodnjem upadu kognitivnih sposobnosti na podlagi rezultatov vedenjskih testov, kar lahko nakazuje na povečano možnost za bodoči razvoj demence. Prostovoljci - udeleženci v programu bodo deležni celostne obravnave s pomočjo intervjujev, vprašalnikov in EEG snemanja možganske aktivnosti, ki bo potekala po naslednjem protokolu, nad katerim bedijo strokovnjaki Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani:

 1. raziskovalna postaja: kratki preizkus spoznavnih sposobnosti

 2. raziskovalna postaja: izpolnitev geriatrične lestvice depresivnosti

 3. raziskovalna postaja: popis zdravil zaradi polifarmacevtskega učinka

 4. raziskovalna postaja: splošni vprašalnik o zdravstvenem stanju in anamneza

 5. raziskovalna postaja: splošni vprašalnik o preferencah za dolgotrajno oskbo

 6. raziskovalna postaja: EEG snemanje možganske aktivnosti

Povratno informacijo bodo prejeli udeleženci v roku 3 mesecev po pošti. Udeleženci bodo tudi povabljeni, da test izvajajo vsako leto in s tem proaktivno longitudinalno spremljajo spremembo svojih spominskih in miselnih sposobnosti.

Kaj morajo vedeti prostovoljci, ki se bi radi vključili v projekt ADAM?

 Zainteresirani prostovoljci se lahko prijavijo preko lokalnega društva - ZDUS, preko spletne strani: www.projektadam.si ali preko elektronske pošte: info@projektadam.si

 Pogoj je starost nad 60 let.

 Dan pred testiranjem naj ne uživajo čezmernih količin alkohola, sicer pa naj ohranijo vse dnevne navade in naj ničesar ne spreminjajo.

 Na testiranje naj pridejo naspani in s sveže umitimi lasmi/glavo, saj to zagotavlja kakovostno meritev. Po sušenju lasišča naj si na lase ne nanašajo ničesar (geli, spreji …), saj te snovi motijo zajem signalov EEG.

 Če imajo očala ali leče, naj jih prinesejo s seboj. Če jemljejo zdravila, je pomembno tudi to, da s seboj prinesejo škatlice vseh zdravil, ki jih jemljejo redno - vsak dan.

Informacije:

www.projektadam.si

info@projektadam.si

¹ Svetovna zdravstvena organizacija (2015): Dementia – Fact sheet nr. 362. Dostopno na: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs362/en/

²Ocena temelji na podatkih sosednih držav in primerljivo razvitih državi v Evropi. V okviru projekta Joint Action Alzheimer Cooperative Valuation in Europe je bilo ocenjeno, da je imelo 7.23% oseb starejših od 65. let eno izmed oblik demence (ocena iz leta 2011), medtem ko je bila ocena, podana v okviru projekta EuroCoDe (2006-2008), da je 9.28 % oseb, starejših od 65. let imelo eno izmed oblik demence. Vir: Evropska komisija (2014): Implementation report on the Commission Communication on a European initiative on Alzheimer's disease and other dementias.

³ Alzheimer's Disease International (2013): Policy brief for Heads of Government – The Global Impact of Dementia 2013-2050.

⁴ Hurd, M. D., Martorell, P., Delavande, A., Mullen, K. J., & Langa, K. M. (2013). Monetary costs of dementia in the United States. N Engl J Med, 2013(368), 1326-1334.