Aktualno

Pritožbe v zdravstvu

14.12.2015

V zakonu o Pacientovih pravicah piše, da lahko bolnik sam izbere ne le zdravnika, pač pa tudi zdravstveni zavod. Zdravnik, ki ga bolnik zapusti, naj spoštuje bolnikovo odločitev, da gre pač tja, kjer misli, da bo zanj bolje. Končno tudi zdravnik težje zdravi bolnika, če čuti, da mu le-ta ne zaupa.

Sicer pa se lahko bolniki, če menijo, da je prišlo pri njih ali njihovih svojcih v postopku zdravljenja do napake, pritožijo.

Na zastopnika pacientovih pravic (njihove naslove in telefone najdete v okvirčku) se lahko obrne vsak uporabnik zdravstvenih storitev, ki potrebuje osnovne informacije, strokovno pomoč ali konkretne usmeritve.

Kršenje pravic

Če mislite, da so vam bile kršene bolnikove pravice, vam svetujem, da se najprej pomenite z zdravnikom oziroma z odgovorno osebo. Če pogovor ni uspešen, pridejo v poštev notranje pritožbene poti, ki morajo biti urejene v vsakem zdravstvenem zavodu. Če tudi tam na pritožbe ne reagirajo, potem naj bolnik pokliče najbližjega zastopnika ali varuha bolnikov pravic. Oni vas bodo potem brezplačno branili in zagovarjali vaše pravice.

Kako vam lahko pomaga zastopnik pacientovih pravic?

Svetuje vam o vsebini pravic, načinih in možnostih njihovega uveljavljanja pred ali med zdravljenjem in kadar so vam te kršene.
Poda vam konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic in predlaga možne rešitve.
Ponudi vam pomoč pri vlaganju pravnih sredstev po Zakonu o pacientovih pravicah.
Za vas opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev.
Napoti vas na pristojno pravno ali fizično osebo ali na pristojni državni organ.
V okviru vašega pooblastila vlaga pravna sredstva ter daje predloge, pojasnila in druge izjave v vašem imenu in v vašo korist za hitro ter uspešno razrešitev spora.

Dolge čakalne dobe

In nad čim se bolniki najpogosteje pritožujemo? Predvsem nad predolgimi čakalnimi dobami, zaradi predolgega čakanja na izvide, slabega sporazumevanja, ko nam, denimo, zdravnik kar na hodniku ali po telefonu pove, da imamo raka, ko je neprijazen ali nam v zdravniški latovščini pojasnjuje, kaj je nam ali našim svojcem. Kar nekaj je tudi pritožb zaradi domnevno nepravilnega zdravljenja (predvsem v zobozdravstvu).

Najbrž ni treba posebej poudarjati, da bi morali zdravniki, medicinske sestre; zdravstveno in tudi pomožno zdravstveno osebje opravljati zdravstveno dejavnost v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino ter z drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Pri opravljanju svojega dela morajo ali bi morali obravnavati vse paciente pod enakimi pogoji!

Vsak pacient, ki se upravičeno pritoži, ima možnost s pritožbo doseči obravnavo in odpravo napake ali vsaj opravičilo. Pravzaprav že dejstvo, da zdravstveni zavod prisluhne pritožbi posameznika in jo obravnava, pomeni slednjemu vsaj delno zadoščenje in mu daje občutek, da nasprotna stran ni vsemogočna in brezbrižna do njegovih trditev. K moralni zmagi posameznika pa predvsem pripomore priznanje o storjeni zmoti. Ja, tudi ljudje v belem se motijo.

Pojasnilna dolžnost

Ena najbolj pomembnih zdravnikovih nalog je pojasnilna dolžnost. Zdravnik je dolžan, tudi če ga bolnik nič ne vpraša, pojasniti vse v zvezi z njegovo boleznijo, možnostmi zdravljenja in posledicami. Pojasnilo mora biti: kratko, jasno in jedrnato, pa tudi brez tujk!

Pojasnilna dolžnost zdravnika mora zmeraj upoštevati tudi bolnikovo zdravstveno in s tem povezano psihično stanje. Bolj kot je poseg nujen, bolj natančno in izčrpno mora biti pojasnilo! Poleg tega zdravnik tega pacientu ne sme razlagati po telefonu ali na hodniku. Za bolnika si mora vzeti čas!

Nespoštovanje pojasnilne dolžnosti zdravnika je lahko podlaga za zdravnikovo odškodninsko odgovornost, kar se že dogaja. Pravica do obveščenosti je ena redkih v Zakonu o pacientovih pravicah, kjer se ta prekršek lahko kaznuje tudi denarno!

Drugo mnenje

Vsak bolnik ima tudi pravico do drugega zdravniškega mnenja. Žal pa mora to drugo mnenje plačati bolnik sam. Sicer pa lečeči zdravnik ne sme razumeti bolnikove želje po drugem mnenju kot nezaupnico. Gre za bolnikovo telo in večji je napovedan poseg, bolj razumljiva je bolnikova želja po še enem mnenju.

Svojci in pacienti imamo tudi pravico zahtevati vpogled v medicinsko dokumentacijo, tudi v dokumentacijo umrlega in ta pravica vključuje tudi fotokopiranje vse dokumentacije. Umrli bolnik namreč svojih pravic (tudi v primeru nestrokovnega zdravljenja) sam pač ne more uveljavljati.

Zdravnik lahko odkloni svojcem umrlega vpogled v dokumentacijo v primeru, če je bila takšna pokojnikova izrecna volja.

Čakalne dobe …

Čakalne dobe ureja Pravilnik o najdaljših dopustih čakalni dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. Ta pravilnik tudi določa najdaljši čas, ko je treba tisto storitev opraviti. Tu je marsikaj odvisno od tega, kaj piše na napotnici. Beseda nujno, pomeni takoj ali najkasneje v 24 urah, hitro, pomeni najpozneje v treh mesecih in redno najpozneje v pol leta.

V zadnjem času je manj pritožb zaradi domnevnih kršitev pravic, ki izvirajo iz zdravstvenega in invalidskega zavarovanja, zaradi odklonitve zdraviliškega zdravljenja, podaljšanja bolniškega staleža zaradi bolezni in odklonitve invalidskega upokojevanja. Velja pa poudariti, da zastopniki pacientovih pravic nimajo pristojnosti za reševanje teh pritožb. V teh primerih lahko samo svetujejo, kam naj se pacienti obrnejo.

Zavrnitev zdravljenja

Na koncu naj omenim še manj znano pravico bolnikov, da namreč v naprej zavrnejo zdravstveno oskrbo: za čas ko bodo, denimo, brez zavesti ali v komi.

Formular za takšno izjavo se dobi pri vsakem zastopniku bolnikovih pravic in pri osebnem zdravniku ter velja pet let. Podpisati ga morajo: posameznik, osebni zdravnik in zastopnik pacientovih pravic. Potem ga je treba še overoviti na upravni enoti oziroma pri notarju. Nato je treba original osebno prinesti ali to stori posameznikov svojec (zastopnik) na območno upravno enota ZZZS!

Kopijo originala naj ima posameznik vedno pri sebi, sicer zdravniki ne vedo, da želijo zavrniti to ali ono zdravstveno oskrbo.

Zato zastopniki pacientovih pravic, pa tudi bolniki, menijo, da bi moralo več ljudi vedeti za možnost zavrnitve zdravljenja ter da bi morala biti ta bolnikova želja zapisana na zdravstveni kartici, da bi jo lahko videl vsak zdravnik. Poleg tega je nespametno ta postopek ponavljati vsakih pet let. Naj velja dokončno do morebitnega preklica!

Avtor: Neva Železnik, prostovoljka v programu ZDUS

Pri zastopniku pacientovih pravic, ki nam svetuje, nas informira, po potrebi zastopa in nudi brezplačno strokovno pomoč, lahko pomoč poiščemo vselej, kadar menimo, da smo v sistemu zdravstvenega varstva doživeli kršitev svojih pravic glede: dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev; enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi; proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev; primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe; spoštovanja pacientovega časa; obveščenosti in sodelovanja; samostojnega odločanja o zdravljenju; upoštevanja vnaprej izražene volje; preprečevanja in lajšanja trpljenja; drugega mnenja; seznanitve z zdravstveno dokumentacijo; varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov; pravica do obravnave kršitve pacientovih pravic ter do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic.

KJE SO ZASTOPNIKI PACIENTOVIH PRAVIC?

LJUBLJANA

-Duša Hlade Zore, prostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Ljubljana, Zaloška 29, tel. št. 01/ 542 32 85, e-pošta: dusa.hlade-zore@nijz.si

-Mojca Mahkota, prostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Ljubljana, Zaloška 29, tel. št. 01/ 542 32 85, e-pošta: mojca.mahkota@nijz.si

-Melina Omrzel Petek, prostori Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Območna enota Hrastnik, Novi dom 11, tel. št. 03/ 56 46 471, e-pošta: melina.omrzel-petek@nijz.si

NOVA GORICA

-Klemen Šuligoj, prostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Nova Gorica, Vipavska cesta 13, tel. št. 051 331 508 in 05 968 16 52, e-pošta: klemen.suligoj@nijz.si

CELJE

- Cvetka Jurak, prostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, tel. št. 03/ 42 51 161 in 031 660 770, e-pošta: cvetka.jurak@nijz.si

-Olga Petrak, prostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, tel. št. 03/ 42 51 161, e-pošta: olga.petrak@nijz.si

KRANJ

-Avgust Rebič, prostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Kranj, Gosposvetska ulica 12, e-pošta: avgust.rebic@nijz.si, tel. št. za naročanje: 04/ 201 71 09

RAVNE NA KOROŠKEM

-Stanka Vauh, prostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Ravne na Koroškem, Ob Suhi 5b, tel. št. za naročanje: 02/ 870 56 15 in 041 624 164, e-pošta: stanka.vauh@nijz.si

NOVO MESTO

-Zlata Rebolj, prostoriNacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Novo mesto, Muzejska ulica 5, tel. št. 051 385 485, e-pošta: zlata.rebolj@nijz.si

MARIBOR

-Viktor Pilinger, prostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor, Ljubljanska ulica 4/II, tel. št. 02/333 12 63 in 031 367 210, e-pošta: viktor.pilinger@nijz.si

-Vlasta Cafnik, prostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor, Ljubljanska ulica 4/II, tel. št. 02/333 12 64 in 051 217 424, e-pošta: vlasta.cafnik@nijz.si

MURSKA SOBOTA

-Martin Raj, prostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2b, tel. št. 02/ 534 15 50 ali 051 345 197, e-pošta: martin.raj@nijz.si

KOPER

-Jožica Trošt Krušec, prostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Koper, Vojkovo nabrežje 4A, tel. št. 041 667 501, e-pošta: jozica.trost-krusec@nijz.si