18.08.2014
Iz osnutka koalicijske pogodbe je razvidno, da stranka, ki je dobila letošnje volitve in njene bodoče koalicijske partnerice zdravstveni resor še vedno ne uvrščajo med prednostna področja, najpomembnejša za nadaljnji razvoj naše države. To se kaže v tem, da v trenutnem dokumentu ni zapisanega bistvenega načela, da je vlaganje v zdravje bistvena investicija in gonilo razvoja naše družbe. Prav tako ni videti, da bi bil zdravstveni resor deležen enake pozornosti kot vse ostale dejavnosti, gospodarske, kmetijske, okoljske in druge. Torej lahko rečemo, da se koalicijske stranke ne zavedajo, da zdravstvena dejavnost ni strošek za državo, ampak prav tako kot vse druge dejavnosti bistveno prispeva k večji produktivnosti, zaposlenosti in drugim dejavnikov blaginje in napredka države.
Žal, v osnutku koalicijske pogodbe tudi ni zapisano, da bi Cerarjeva stranka in koalicijske stranke v ospredje postavile nadaljnji razvoj javnega zdravstvenega sistema, ki temelji na evropskih vrednotah solidarnosti, enakosti in univerzalnosti. To že dalj časa zahteva velika večina ljudi v Sloveniji preko svojih nevladnih organizacij.
Preseneča tudi, da osnutek ne govori o zdravstveni reformi, ampak le o «korektivu« sistema. Napovedujejo predvsem ukrepe za ureditev financiranja zdravstvenega sistema, kar je sicer bistveno za nadaljnji razvoj tega področja, vendar žal ni dovolj.
Nujno potrebni ukrepi so tudi na področju krepitve JAVNEGA ZDRAVJA (NE zdravstva!!!) in izboljšanja ORGANIZIRANOSTI sistema oziroma dejavnosti. Zelo moteča je uporaba besede »zdravstvo«, ker nič ne pomeni, lahko bi bili to zdravniki in drugi zdravstveni delavci ali zdravstvena dejavnost – sprašujem se, ali je »kratkost« te besede res tako zelo pomembna, da se ji ni mogoče izogniti tako v političnem kot tudi v bolj strokovnem besednjaku.
Krepitev javnega zdravja je zelo pomemben ukrep, ker kratkoročno in dolgoročno zmanjšuje stroške zdravstvenega sistema. Ta ukrep pomeni razvijanje in izvajanje preventivnih programov, ki so usmerjeni v preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni in programov krepitve zdravja, ki so namenjeni spodbujanju zdravega načina življenja – zdrave prehrane, telesne aktivnosti, izogibanje prekomerne rabe alkohola in drugih nevarnih drog. V sklopu krepitve zdravja se skoraj praviloma izpostavi skrb posameznika za lastno zdravje, ki je pri vključevanju ljudi v preventivne programe in aktivnosti zelo pomembno, vendar je za to potrebno še nekaj več. Nujno je treba poudariti, da ljudje lahko odgovorno skrbijo za svoje zdravje le ob izpolnjenih predpogojih. Ta pogoja sta predvsem primerni socialno ekonomski položaj ljudi in varno delovno okolje, saj revni in nezaposleni ljudje ne morejo kupovati zdrave hrane in skrbeti za svojo telesno in duševno aktivnost, in enako velja tudi za ljudi, ki živijo v neprimernem delovnem okolju, saj stalen strah pred izgubo službe, posla, plače onemogoča ljudem odgovorno vedenje. Prav tako so ljudje nemočni v skrbi za svoje zdravje, če so izpostavljeni nevarnostim, ki jih prinaša nezdravo okolje.
Drugi pomembni ukrep, ki manjka, je izboljšanje organiziranosti zdravstvene dejavnosti. Na to izboljšanje lahko najbolj vplivamo, če krepimo delovanje primarnega zdravstvenega varstva, ki je bila v zadnjih desetletjih zelo podcenjeno in kadrovsko podhranjeno. Zdravstvena dejavnost se opravlja na treh ravneh, ki ima vsaka svojo funkcijo, ki je nujno in neizogibno potrebna za dobro delovanje zdravstvenega sistema. Za uspešno krepitev PZV nujno potrebujemo mrežo javne zdravstvene dejavnosti, ki mora zagotoviti ustrezno število zdravnikov in drugih kadrov za delovanje tima, pri tem je treba upoštevati število prebivalcev, njihovo obolevnost in umrljivost ter geografsko dostopnost oziroma lokacije ordinacij oziroma enot. Poleg mreže potrebujemo tudi kazalnike kakovosti, s katerimi merimo uspešnost izvajanja dejavnosti (objektivno glede na število ponovnih obiskov, število bolnikov z nadzorovanimi kroničnimi boleznimi,…in subjektivno glede na zadovoljstvo ljudi). S tem ustvarimo normative in standarde, ki so potrebni za merjenje uspešnosti delovanja dejavnosti (oblikujemo lahko tudi bonuse in maluse za izvajalce glede na za koliko zdravih ljudi skrbijo, kako uspešno izvajajo preventivne programe,..) in tudi za stimulativno nagrajevanje kadrov.
Zelo bistveno se mi zdi poudariti, da je le z boljšo organiziranostjo posamezne ravni zdravstvene dejavnosti z ustrezni kadrovskimi zmogljivostmi mogoče uspešno razmejiti javno in zasebno izvajanje zdravstvene dejavnosti in zmanjšati čakalne dobe, ki že mejijo na absurd. To je bistveno bolj potrebno in uspešno kot povečevanje avtonomije zdravstvenih zavodov in drugi taki nepreverjeni ukrepi!!!
Nazadnje in ne najmanj pomembno je treba v koalicijsko pogodbo jasno zapisati, da bodo koalicijski partnerji svoje usmeritve in ukrepe za izboljšanje zdravja ljudi natančno opredelile v zdravstvenem zakonu oziroma zakonih (Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakonu o zdravstveni dejavnosti in zakonu o dolgotrajni oskrbi) in nacionalni strategiji varovanja zdravja.
Predsednica Komisije za zdravstveno varstvo starejših ZDUS
Mag. Dunja Obersnel Kveder,dr.med.
