|
|
Pred Slovenijo so pomembni izzivi. Danes živimo dlje kot kdajkoli prej, a imamo vedno manj otrok. Povprečna starostna meja prebivalstva se viša, demografski kazalci nazorno kažejo, da je treba ukrepati in sprejeti odločitve. Pa vemo, kako se bomo v Sloveniji starali? Kakšne nacionalne odločitve bomo sprejeli? Kdo bo skrbel za nas, ko ne bomo mogli skrbeti zase? KAKO SE STARATI USPEŠNO, DA BO DEJAVNO STARANJE IZZIV IN NE PROBLEM? O tem moramo odločati vse generacije. Skupaj. SAMO SKUPAJ LAHKO PREMAKNEMO RAZUMEVANJE STARANJA V NOVO KVALITETO.
|
|
|
Prebivalstvo se stara, zato potrebujemo ustrezen
in hiter odziv
|
|
|
|
|
Eden izmed osnovnih ciljev projekta je identificirati primerne politike in ukrepe, ki bodo izboljšali vzdržno zaposljivost starejših in podpirali odlaganje odločitev o upokojitvi v korist aktivne udeležbe na trgu dela. Na Inštitutu za ekonomska raziskovanja so odgovorili na tri ključna vprašanja:
- Zakaj je pomembno, da o upokojevanju razmišljajo mladi?
- Kaj nas čaka, če se na demografske napovedi staranja prebivalstva ne bomo ustrezno in pravočasno odzvali?
- S katerimi ukrepi lahko izboljšamo zaposljivost starejših in podpremo njihovo participacijo na trgu dela ter s tem odlaganje odločitev za upokojitev?
|
|
|
Predstavlja dolgotrajna oskrba novo vejo na področju
socialne varnosti?
|
|
|
|
|
Na področju dolgotrajne oskrbe in podpore samostojnemu bivanju v domačem okolju smo pripravili obsežno analitsko poročilo, ki vključuje pregled ureditve formalne dolgotrajne oskrbe v posameznih evropskih državah in njihove dobre prakse. Za ureditev področja v slovenskem prostoru smo podali tudi številne pobude, predloge rešitev in ukrepov, ki smo jih usklajevali z različnimi deležniki (formalni izvajalci storitev, nevladne organizacije, sindikati idr.).
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pri tem odgovorila na naslednja vprašanja:
- Kako zagotovili dostop do primerne dolgotrajne oskrbe in komu?
- Kdo naj prevzame odgovornost za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe?
- Kako v okviru sistema dolgotrajne oskrbe zagotoviti večjo podporo neformalnim oskrbovalcem?
|
|
|
Padci v tretjem življenjskem obdobju predstavljajo
čedalje bolj pomembno javnozdravstveno področje
|
|
|
|
|
V dosedanjem delu na področju preventive padcev med starejšimi smo v širšem zdravstvenem kontekstu pripravili analitsko poročilo in opravili srečanja s številnimi deležniki. V analitskem poročilu smo s podatki utemeljili potrebo po celoviti preventivi padcev med starejšimi državljani Slovenije in padce predstavili kot javnozdravstveni pojav, ki v starajoči se slovenski družbi s svojimi vzroki in posledicami pridobiva na pomenu, hkrati pa povezuje številna področja. Njihovo povezujočo naravo in sporočilnost smo izpostavili s primerjanjem podatkov zdravstvene in socialne narave. Tudi v okviru projekta AHA.SI so padci posredno povezani z ostalima dvema delovnima stebroma, z zaposlenostjo starejših in z njihovo dolgotrajno oskrbo, kar se je treba upoštevati pri načrtovanju preventivnih strateških izhodišč.
V zvezi s tem smo odgovorili na naslednja vprašanja:
- Kako se z naraščanjem starosti spreminja pojavnost padcev?
- Katere poškodbe po padcu so najpogostejši vzrok bolnišničnega zdravljenja?
- Kako uspešna je lahko preventiva padcev?
- Kje se jih pripeti največ?
|
|
|
Ustvariti moramo pogoje za uspešen prehod v pokoj in
prilagoditev življenja
|
|
|
|
|
Upokojitev za posameznika predstavlja zelo veliko spremembo v njegovem življenju, v Sloveniji pa nimamo sistemske podpore, da bi se posameznik na upokojitev lahko čim bolje pripravil. Odgovorili smo na nekaj ključnih vprašanj o predupokojitvenih aktivnostih, o ustreznih pristopih in o temeljih za oblikovanje strategije.
- Kakšno spremembo za posameznika pomeni upokojitev?
- Ali so v Sloveniji ljudje na prehodu iz zaposlitve v upokojitev deležni podpore?
- Katere aktivnosti v okviru projekta AHA.SI se izvajajo na področju predupokojitvenih aktivnosti?
|
|
|
Imeli smo 3. strokovno srečanje projekta AHA.SI
|
|
|
|
17. in 18. junija 2015 je v Ljubljani potekalo tretje strokovno srečanje projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (AHA.SI). Skupaj z uglednimi domačimi in tujimi gosti smo na dveh okroglih mizah govorili o pogledih na razvoj strategije aktivnega in zdravega staranja v kontekstu EU ter o socialnih, kulturnih, javnozdravstvenih in ekonomskih izzivih demografske revolucije v Sloveniji.
Več o dogodku in gradiva s srečanja najdete na tej povezavi.  
Zadnje strokovno srečanje v okviru projekta AHA.SI bo 18. novembra 2015 v Ljubljani. Strokovni posvet bo namenjen pregledu predlaganih rešitev na področju podaljšanega zaposlovanja in odloženega upokojevanja, predupokojitvenih aktivnosti, preventive padcev in dolgotrajne oskrbe. Predlogi rešitev bodo izpostavljeni za javno razpravo in iskanje konsenza med udeleženci iz različnih sektorjev in strokovnih področij dela. |
|
|
V kateri državi se je najlepše starati?
Slovenija v prvi tretjini med najbolj razvitimi v svetu.
Na lestvici Global Age Watch Index 2015, ki jo je 9. septembra 2015 objavila mednarodna
organizacija Help Age International, je za staranje najbolj prijazna država Švica, pred
|
|
|
|
|
Clive Needle iz EuroHealthNet objavil blog o 3. strokovnem
srečanju AHA.SI v Ljubljani
Vabljeni k branju bloga, ki ga je o tretjem strokovnem srečanju projekta AHA.SI objavil
udeleženec srečanja, vodilni v EuroHealthNet, Clive Needle. Več...
|
|
|
|
|
Pridružite se nam na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu.
Na okrogli mizi, ki bo v torek, 29. septembra, od 12:20 do 13:50, v dvorani M3.
Govorili bomo o izzivih demografskih sprememb z vidika projekta AHA.SI.
Soočili bomo poglede različnih generacij v iskanju skupnih rešitev.
Več informacij najdete na tej povezavi. |
|
|
|
|
|
