Aktualno
Zapis srečanja z zamejskimi društvi na Dnevih medgeneracijskega sožitja
S predstavniki zamejskih društev, praviloma upokojencev, smo se srečali 15. 5. 2019.
Udeležili so se ga:
KRUT – Krožek za kulturno, športno in podporno udejstvovanje Trst, Pierina Furlan ;
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Sonja Božič; Društvo slovenskih upokojencev za Goriško, Emil Tomšič ( namesto Miklus Darka); Kulturno prosvetno društvo, Slovenski dom Zagreb, Stanka Noković ( namesto Darka Šonc); Društvo upokojenih Porabskih Slovencev Monošter, Ladislav Nemeš ; Društvo slovenskih upokojencev Pliberk, Jožko Hudl, Jože Opetnik.
Dogodka na Gospodarskem razstavišči se je udeležila tudi delegacija italijanske organizacije ADA, vendar v drugem terminu, tako da se tega razgovora ni udeležila.
Pokrovitelja srečanja Ministra Petra J. Česnika je njegovo ministrstvo opravičilo.
Razgovor je usmerjala Jožica Puhar, informacije s področja rokodelstva pa prispeval Branko Suhadolnik.
Kratek povzetek
Uvodoma smo na kratko predstavili dejavnost in aktualne akcije ZDUS ter posebej sodelovanje na področju rokodelstva, ki se širi. Večino razpoložljivega časa smo prepustili gostom, da predstavijo svoje organizacije, njihovo vlogo in delovanje ter opišejo eventualne izkušnje iz sodelovanja s slovenskimi društvi ali širše.
Večina gostov je zatrdila, da je njihovo poglavitno poslanstvo ohranjanje slovenstva v drugem narodnostnem okolju, kulturno udejstvovanje, ohranjanje in učenje slovenskega jezika ter prenašanje tega in drugih izročil na mlajše generacije. Društva so možnost za srečevanje članstva, za druženje med seboj in z mlajšimi generacijami, organiziranje raznih dogodkov in skupno delovanje na različnih področjih – šport, rekreacija, izletništvo, rokodelstvo itd. Programi se deloma razlikujejo, odvisno od potreb vključenega članstva.
Čeprav že zdaj sodelujejo s slovenskimi društvi in organizacijami, si večinoma želijo intenziviranja sodelovanja in njegovo razširitev, povezovanje za skupen nastop v projektih, več organiziranih kulturnih in drugih dogodkov ter prejemanje informacij o akcijah, ki jih v Sloveniji vodi ZDUS.
Zaključki in predlogi
1/ Gostje so bili zadovoljni, ker so imeli ob srečanju priložnost, da se osebno spoznajo in navežejo stike za bodoče sodelovanje.
2/ Želijo si še več izmenjav praktičnih izkušenj z drugimi društvi in društvi iz Slovenije na konkretnih akcijah in programih.
3/ Poleg sodelovanj rokodelskih skupin, ki že potekajo, si želijo več priložnosti za prenos znanj in spretnosti mlajšim generacijam.
4/ Ocenjujejo da bi imeli več možnosti pridobiti razne projekte, če bi se bolj povezali in vzpostavili partnersko sodelovanje na obmejnih območjih.
5/ Predlagajo intenziviranje kulturnih in drugih dogodkov, kjer sodelujejo člani društev z dveh ali več obmejnih območij.
6 / Društvo iz Pliberka si želi razširitev sodelovanja s sedanjih, pretežno obmejnih stikov na društva v notranjosti Slovenije oz. drugih slovenskih regij.
7/ Krožek KRUT predlaga, da jim posredujemo dokumente, ki jih vlagamo kot zahteve ali predloge našim oblastem oziroma odločevalcem v državi - kot možne vzorce ravnanja.
Gostom smo ob koncu razgovora izročili skromna promocijska darila in jih pogostili s kosilom.
Zapisala:
Jožica Puhar, mednarodno sodelovanje ZDUS
PRILOGA
Po društvih
Krožek KRUT ima članstvo v starosti nad 50 let. Imajo celo vrsto dejavnosti: kulturne in družabne dogodke, fizične aktivnosti za vzdrževanje kondicije, izletništvo itd. Zadnja leta se prijavljajo na razpise Dežele Furlanije Julijske Krajine na področju kulturne dediščine, pri medgeneracijskih temah, zadnjo sezono pa so vključili tudi izobraževalne programe vseživljenjskega učenja v več segmentih. Vloge so jim odobrili tako kot italijanskim društvom. Imajo stike z goriškimi upokojenci, že 15 let sodelujejo v programu Mali princ, povezujejo se z zvezo invalidov ipd. Želijo si več informacij o dejavnostih in pobudah ZDUS.
Društvo upokojencev iz Trsta se vključuje v aktivnosti, ki jih vodi KRUT. So društvo z dolgoletnim stažem. Sodelujejo kot partner v različnih projektih.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško (380 članov) ima v programu predvsem aktivnosti za prosti čas. Želijo pritegniti starejše osebe da gredo ven, se vključijo v družbo, zato organizirajo tekom leta različne prireditve. Imajo stike s slovenskimi društvi na Primorskem, pobrateni so s Solkanom, sodelujejo pa tudi z društvom iz Trbovelj. Tudi oni se trudijo ohranjati Slovenstvo in slovensko identiteto. Vzdržujejo stike s šolami. (Pišejo spise o starih starših ipd.) Pred spremembo zakonodaje so organizirali tudi izlete, zdaj pa to delajo turistične Agencije. (Predsednik društva je pred kratkim odstopil.)
Kulturno prosvetno društvo, Slovenski dom iz Zagreba deluje bolj kot upokojensko združenje. Slovenci večinoma postanejo člani Slovenskega doma, ko gredo v pokoj Mlade težko motivirajo za vključitev in delovanje. So mestna organizacija in iz tega naslova dobijo nekaj finančnih sredstev. So že stara organizacija, letos praznujejo 90-letnico. Imajo šolo slovenščine za katero je velik interes, bolj med odraslimi kot šolsko mladino. Njihov pevski zbor ima tradicijo in redno nastopa na srečanju zborov v Šentvidu in na prireditvi Primorska poje. Želijo ohranjati pripadnost slovenskemu narodu in ohranjati dediščino, kolikor pač morejo. Imajo dobro utečene stike s Slovenijo in Slovenci. Enkrat na teden imajo obiske iz vrtcev. Veliko se ukvarjajo tudi s stimuliranjem fizičnih dejavnosti članstva. Sodelujejo z našimi rokodelskimi skupinami.
Društvo Porabskih Slovencev iz Monoštra ima zdaj volitve. Sicer pa se ukvarjajo z ohranjanjem kulturne dediščine, prenašanjem znanj na mlade, rokodelstvom in raznimi oblikami druženja. Želijo si vključitve v skupne projekte ob meji.
Društvo slovenskih upokojencev Pliberk pokriva članstvo iz Pliberka in bližnje okolice (330 članov). Imajo tudi člane, ki še niso v pokoju. Seveda so Slovenci na Koroškem vključeni tudi v drugih društvih. Imajo jih predvsem politične stranke, medtem ko jih upokojenci nimajo. Slovenci so se v obliki društev organizirali predvsem zaradi slovenstva in slovenščine. Sodelujejo tudi z ostalimi tremi slovenskimi društvi na Koroškem. Imajo zelo dobre povezave s Slovenijo, organizirajo izlete, sodelujejo v kulturnih prireditvah ( redno v Begunjah). Organizirajo jezikovne tečaje obeh jezikov, tudi za odrasle. Radi bi imeli pool upokojenih učiteljev. Občina Bistrica jim letno prispeva nekaj finančnih sredstev, večino pa pokrivajo s članarino. Vsakoletno srečanje, ki ga organizirajo v Pliberku, je obiskano tudi s strani slovenskih, predvsem obmejnih društev. Ugotavljajo da upokojenci s svojimi dejavnostmi in potrošnjo ( n.pr. izleti) sredstva vračajo v gospodarstvo. Želijo si, sodelovanja z društvi upokojencev iz notranjosti Slovenije ali iz drugih regij, da ne ostane vse le na obmejnih relacijah.
Jožica ( Jožefa) Puhar, univ.dipl.sociologinja, bivša ministrica, veleposlanica RS,
članica Strokovnega sveta ZDUS, pokriva mednarodno sodelovanje, članica Upravnega sveta AGE platform Europe, članica Sveta vlade RS za aktivno staranje in medgeneracijsko sodelovanje ter članica delovne skupine za pripravo Akcijskih načrtov uresničevanja Strategije dolgožive družbe pri MDDSZEM.
