Zakaj potrebujemo avtonomni demografski sklad

Neodvisni avtonomni rezervni demografski sklad je namenjen prilagajanju oziroma odzivu na predvidene demografske spremembe v prihodnosti. Zagotavlja oblikovanje potrebnih socialnih in ekonomskih dinamik v hitro starajoči se družbi, obenem pa predstavlja jamstvo zagotavljanja sredstev za čase visokih pokojninskih potreb. To ni »eksotika«, ki smo si jo izmislili pri nas, kot nam očitajo nekateri pomembni predstavniki izvršilne veje oblasti. V Franciji podoben sklad upravlja kar s 36 milijardami evrov premoženja. Sklad se je financiral iz presežkov pokojninskih skladov, s socialnim davkom na nepremičnine, z odprodajo državnega premoženja, z neposrednimi prilivi iz državnega proračuna. Pri nas smo se zbudili nekoliko pozno, ko je premoženje, ki so ga ustvarile pretekle in naša generacija, v večji meri »olastninjeno«, po izjavah predstavnikov oblasti pa čas za ustanavljanje takega sklada naj ne bi bil primeren. Gotovo imajo predstavniki oblasti svoje razloge za nasprotovanje ustanovitvi takšnega sklada, ki pa se vidi predvsem v zagotavljanju proračunskega ravnovesja na račun poslednjega ustvarjenega premoženja prejšnjih generacij. Zaradi tega upokojenci posebej poudarjamo, da sklad ni tako zelo pomemben za sedanjo generacijo upokojencev, temveč je pomemben za generacije, ki bodo šele prišle v upokojenske vrste in za katere je obstoj demografskega sklada jamstvo, da bodo deležni pokojnin. Cilj neodvisnega avtonomnega rezervnega demografskega sklada je dolgoročen in predstavlja zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema. Žal pa očitno ne sovpada s ciljem vsakokratne oblasti, ki zaradi lastne popularnosti zagovarja kratkoročno fiskalno stabilnost, pa četudi na račun premoženja, namenjenega pokojninam.

Prihajajočih problemov so se zavedali pripravljavci Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je pričel veljati 1. januarja 2013. Določa, da se bo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje financiralo tudi iz demografskega rezervnega sklada. Določil je tudi, da se s posebnim zakonom v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona, to je do konca leta 2014, uredi delovanje in financiranje tega sklada. Navedeno se po pričakovanjih seveda ni zgodilo in tudi ni nikogar vznemirilo, saj smo kršitev zakonodaje pri nas navajeni.

Zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da se Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. d. (KAD) najkasneje do 31. decembra 2015 preoblikuje v neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do konca leta je ostalo malo časa. Bodo tudi to zakonsko določbo prezrli? Najbrž da.

V Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v vladi za mandatno obdobje 2014–2018 so partnerji določili, da bodo do 30. junija 2015 sprejeli Zakon o ustanovitvi in delovanju demografskega rezervnega sklada, ki bo poleg začetnih sredstev, ki so že določena, zakaj potrebujemo avtonomni demografski sklad v veljavni zakonodaji, opredelil tudi možna dodatna sredstva ter podrobneje določil poslovanje in upravljanje sklada. Zgodilo se ni (še) nič.

Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb, dokument od katerega smo veliko pričakovali, v poglavju o zagotovitvi dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema določa, da je za dolgoročno in uravnoteženo vzdržnost pokojninske blagajne in javnih financ potrebna zagotovitev oblikovanja, delovanja in financiranja demografskega rezervnega sklada, saj so prilivi v pokojninsko blagajno v času gospodarske krize padali, povečuje pa se število upokojencev, kar posledično vedno bolj obremenjuje državni proračun. Cilj strategije je tudi preoblikovanje KAD v neodvisen in avtonomen demografski rezervni sklad, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in Zakon o Slovenskem državnem holdingu, najkasneje do 31. decembra letos. Kako resno so mišljene (ponovno) zapisane zakonske zaveze, pa je vprašanje. Kako si sicer lahko razložimo zavlačevanje sprejetja potrebnega zakona?

Zaradi pasivnosti predlagatelja zakona so organi Zveze društev upokojencev Slovenije sprejeli odločitev, da bo ZDUS sam ali v sodelovanju s somišljeniki, pripravil in vložil v proceduro zakon, ki bo natančno opredelil samostojnost in neodvisnost rezervnega demografskega sklada. Pri tem računamo tudi na podporo sindikatov in mlajše generacije, ki jim je neodvisni avtonomni rezervni sklad tudi namenjen. Ne bomo se pustili izigrati, naredili bomo vse, da zaščitimo premoženje, ki ni namenjeno reševanju apetitov vsakokratne oblasti.