Aktualno
Vključite se v program medsebojne pomoči!
Napočil je čas stisk in negotovosti. Še posebej je težko vdovam in vdovcem. Medtem ko večino moških, ki so ostali sami, mori predvsem samota in izguba pomoči v gospodinjstvu, pa več kot polovico vdov ogroža revščina, saj so njihove pokojnine prenizke za osnovno preživetje. Postajajo odvisne od pomoči svojih otrok, ki pa pogosto še sami nimajo dovolj za kakovostno preživetje svojih družin. Pomanjkanje v družini in odvisnost od pomoči drugih pogosto vodi v zanemarjanje, nasilje in v hude stiske.
Slovenija se slabo pripravlja na spremembe, ki jih prinaša dolgoživa družba. Pokojninski sistem, ujet v klešče neoliberalizma, hitrega naraščanja števila starejših ter podaljševanja življenja, se otepa pomanjkanja sredstev za zagotavljanje starosti primernih pokojnin. Pri nas so razmere posebej resne, ker je peščica spretnih in pogoltnih s privatizacijskim rokohitrstvom uničila cvetoče gospodarstvo in s tem hudo ogrozila pokojninski sistem, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Vnovičen zagon gospodarstva je temeljni pogoj za vzdržnost pokojninskega sistema. A banke, ki bi morale zagotavljati podjetjem posojila za zagon novih poslov, so izropane. Prav gotovo so za stanje krivi politiki, ki bi morali pravočasno po prstih vse, ki so posegali po tujem denarju, saj je njihova najpomembnejša naloga, da v interesu vsega prebivalstva varujejo blagajne, v katere prebivalci vlagamo denar.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije že deset let razvijamo načrtno medsebojno pomoč starejših. Denar ni vse, kar potrebuje starejši človek. Zato je na trhlih nogah izgovor tistih, ki ne sodelujejo v projektu Starejši za starejše, češ, saj imam dovolj, da si bom plačal pomoč, ko jo bom potreboval. Bodo pokojnine ostale take, kot so? Nam bodo otroci dovolili, da premoženje, ki smo ga v življenju ustvarili, porabimo za potrebe v svoji starosti? Bomo dali prednost lastnim potrebam, če se bodo v stiski znašli otroci? Če skrbimo le zase in nismo pripravljeni pomagati ljudem v stiski, kakšno sporočilo bomo prenašali na otroke za čase, ko bomo sami potrebovali pomoč?
Kar 3.600 prostovoljk in prostovoljcev, ki so člani 298 društev upokojencev priložnostno obiskuje 137.994 starejših od 69 let in si prizadevajo najti tiste, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč ter jim jo tudi zagotoviti. V desetih letih, odkar je začelo 192 prostovoljk in prostovoljcev v 16 društvih iskati pomoči potrebne vrstnike, smo organizirali in nudili pomoč že 107.707-krat. Do danes nam je z našimi aktivnostmi uspelo pokriti 64 odstotkov slovenskega ozemlja, radi pa bi pomoč razširili na vso Slovenijo. Prostovoljke in prostovoljce potrebujemo povsod, zlasti pa v velikih mestih, kot so Ljubljana, Maribor in Celje. Na podeželju se ljudje poznajo med seboj, sosedska pomoč je še vedno živa. V mestih se med seboj ne poznajo niti sosedje. Zato se bojimo, da mnogo bolnih in onemoglih starejših ljudi, nemočnih in nesposobnih poiskati pomoč tiči za zaprtimi vrati stanovanj. V Ljubljani je vključenih v projekt le 14 od 48 upokojenskih društev, v Celju le 5 od 17, v Mariboru 5 od 9 društev. V devetih občinah: Domžale, Dravograd, Laško, Radlje, Ribnica, Makole, Poljčane, Šmarješke Toplice in Šentrupert, društva upokojencev še niso vključena v projekt, Nova Gorica je edina mestna občina, kjer projekta Starejši za starejše še ne uresničujejo.
Pridite med nas, ne bo vam žal. Samo pet obiskov na mesec naredite pri sosedih, ki so starejši od 69 let, poiščite tiste, ki potrebujejo pomoč in sporočite svojemu društvu, kakšno pomoč potrebujejo (če se seveda s tem strinjajo). Boste videli, kako prijetno vam bo pri srcu, ker pomagate vrstnikom. In ne pozabite, ko boste vi potrebovali pomoč, bo prišel nekdo mlajši in vam bo pomagal.
Mateja Kožuh Novak