Skupaj proti nasilju!

Lep pozdrav z mrzlega Kureščka! Ura je 7 zvečer, pa kaže termometer že -13° C. Upam, da ste vsi moji vrstniki, ki živite sami, na toplem, da so naše pridne prostovoljke našle vse, ki nimate kurjave.

Dobra novica: naš predsednik Anton Donko je že na rehabilitaciji. Je poln elana, ima trdno voljo, da se bo spet postavil na noge. Kot ga poznam, ne bo minilo dosti časa, ko se bo spet pojavil med nami.

Te dni pišem predloge za nacionalni program preprečevanja nasilja nad starejšimi. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so zaskrbljeni. V razviti Evropi je pojav tako velik, da priporočajo ukrepanje. Podatki, zbrani v različnih deželah, kažejo, da so se trije od stotih vprašanih starejših soočili z nasiljem v mesecu pred intervjujem. Strokovnjaki ocenjujejo, da je pojavnost nasilja nad bolnimi in onemoglimi starejšimi dosti višja, vsak četrti se sooča z nasiljem negovalcev. V institucijah je pojavnost nasilja precej višja kot doma. Strokovnjaki SZO omenjajo 8 razlogov, zakaj se mora družba zelo resno lotiti nasilja nad starejšimi:

Humanitarni, ker povzroča trpljenje posameznikov in skupin v družbi.

Funkcionalni, ker načenja tkivo družbe.

Finančni, saj izčrpava javne in zasebne finančne vire in zahteva družbeno investicijo.

Vidik družbenih vrednot – kako se bodo soočale z nasiljem bodoče generacije starejših, če ne bomo ukrepali sedaj? Še vedno velja pregovor: ti očeta do praga, sin tebe čez prag.

Pogostost pojavljanja nasilja nad starejšimi – veliko starejših mu je izpostavljenih, to je javno zdravstveni problem, zato so potrebni specialni službe in programi.

Nasilje nad starejšimi je javnozdravstveno breme, povzroča prezgodnje smrti in invalidnost.

Odgovornost  – zdravstveni in socialni sektor sta v prvih vrstah odgovorna za preprečevanje nasilja, njegovo odkrivanje in rehabilitacijo.

Visoka brezposelnost, naraščajoče razlike v dohodkih, izguba socialne podpore, izgorelost in alkoholizem neformalnih negovalcev, odnos mnenjskih voditeljev do starejših, do žensk v družbi so dejavniki, pomembni za nastanek nasilja nad starejšimi. Podatki o nezaposlenosti in umrljivosti v Evropi kažejo, da ob vsakem odstotku porasta brezposelnosti za 0,8 odstotka narastejo umori in samomori.

Slovenci smo, žal, v svetovnem vrhu po samomorih. Zadnjih 20 let samomori v Sloveniji padajo v vseh starostnih skupinah razen pri moških, starejših od 79 let. V tej skupini samomorilnost strmo narašča. Kljub zniževanju samomorilnosti je ta v Sloveniji še vedno najvišja pri starejših. Leta 2014 je bila samomorilnost pri moških, starejših od 79 let, 5-krat višja, pri moških, starih 70 do Skupaj proti o nasilju! 79 let, pa 3-krat višja kot v skupini starih 20 do 49 let. Pri starejših ženskah samomorilnost pada tako kot pri mlajših, a je bila leta 2014 še vedno 4-krat višja pri starejših od 70 let kot pri mlajših ženskah. Zakaj narašča samomorilnost pri starejših moških, ni težko uganiti. Slovenska družba do starosti ni prijazna. Zanimivo je, da pada pri starejših ženskah. Ženske so v slovenski družbi vedno reševale družino. Bo držalo to, kar ponavljam že nekaj časa, da namreč še umreti ne bomo mogle, ker nas bo skrbelo za otroke. Se starejše ženske manj odločajo za samomor zato, da dobijo otroci njihovo pokojnino?

V Sloveniji se zavedamo problema nasilja nad starejšimi. Veliko nevladnih organizacij opozarja na ta problem, imamo tudi vrsto zakonskih rešitev. Ne znamo pa sodelovati. Kdo bo vladne službe, strokovnjake in raziskovalce prisilil sodelovati z nevladnimi organizacijami, če ne mi, pripadniki ciljne skupine?