Ko se podira javni zdravstveni sistem

Zdravstvena komisija je ena od najbolj aktivnih komisij v naši zvezi. Sestavljajo jo priznani slovenski ustvarjalci zdravstvenega sistema, ki je bil dostopen vsem prebivalcem in je pripomogel k temu, da je bila Slovenija po zdravstvenih kazalcih zelo blizu najbolj razvitim. Martin Toth, Francka Ćetković, Dunja Obersnel Kveder, Nevenka Lekše, Aleksander Doplihar, Majda Lesničar in Silva Gorjup, ki se jim je letos pridružila še Andreja Peternelj, so imena, ki jih dobro pozna slovenska zdravstvena javnost. Tako je ekipa po vodstvom Martina Totha že pripravila zakon o dolgotrajni negi, pa zakon o zdravstveni dejavnosti ter s številnimi stališči in mnenji je seznanjala ministrstvo za zdravje in javnost.  

Ko je odstopil zadnji minister za zdravstvo, smo poiskali odlično kandidatko za ministrico in jo predstavili Karlu Erjavcu in predsednici vlade. Karlu Erjavcu smo, ko je omenil, da bo DESUS vrnil resor ministrstva za zdravje, povedali, da je ta resor izjemno pomemben za starejše in da ga ne sme prepustiti liberalni srenji, kjer imajo vse vajeti v svojih rokah štirje lobiji (farmacevtska podjetja, zdravniki, zavarovalnice in prodajalci opreme), in tako že dvajset let zapravljajo denar, ki ga zberemo za zdravstveno varstvo.

Ko je pred dnevi je naša članica v Mariboru nenadoma opazila spremembo vida, kar bi lahko nakazovala krvavitev v očesu, je takoj šla k okulistu. Do medicinskega osebja pa sploh ni prišla. Uradnica jo je naročila na pregled čez 6 mesecev, »če pa plača 80 evrov, pa lahko pride že ta ponedeljek«. Ko sem to omenila znanki, upokojeni okulistki in ji povedala simptome, se je zgrozila, da ženske ni nihče pogledal. Koliko upokojencev pa ima 80 evrov, ki jih lahko takoj porabi za okulista? In kako draga bo za državo znanka, če oslepi in če se sploh ne spuščamo v to, kaj bi to pomenilo zanjo in za njeno družino? Ali pa bo liberalna srenja, ki vodi slovensko državo, odpravila tudi dodatek za pomoč in postrežbo?

DeSUS se je resorju odpovedal. Liberalna zdravniška srenja je že predstavila svojo vizijo razvoja slovenskega zdravstva, ki pomeni razpad javnega zdravstvenega sistema. Predsednica vlade je imenovala strateški svet za področje zdravstva, v katerem pa ni niti enega predstavnika uporabnikov. Komu pa je namenjen zdravstveni sistem - prebivalstvu ali izvajalcem? Kdo mora imeti odločilno besedo pri odločanju o tem, kakšen zdravstveni sistem bomo imeli? Bomo res tudi to pogoltnili brez besed, ker smo tako ali tako stari, ker odhajamo, ker nam je težko porabiti po dve uri na 5 tednov in obiskati najbližjega poslanca? Bomo naše otroke in vnuke res prepustili brezobzirnim dobičkarjem, ki ne poznajo ne etike ne medsebojne solidarnosti in ki grobo kršijo Hipokratovo prisego?

Kot že tolikokrat vnovič poudarjam: edino orodje, ki ga ima na voljo prebivalstvo, so poslanci državnega zbora. Če hočemo kaj doseči, moramo nujno razbiti strankarsko disciplino poslancev, in sicer tako, da jih vsak teden množično obiskujemo, jim pripovedujemo zgodbe, s katerimi se srečujemo, in jim množično sporočamo zahteve za obnovo javnega zdravstva, dostopnega vsem prebivalcem Slovenije. Večina poslancev želi v parlamentu uveljavljati interese svoje volilne baze in brez naše množične pomoči ne morejo presekati strankarske discipline, ki jo zahtevajo vrhovi strank, za katerimi stoji slovenski liberalni kapital.

Mi, strokovnjaki v vrhu ZDUS, smo svoje storili, zdaj je vrsta na vas, članih naše velike organizacije, da nam pomagate. Brez množičnega pritiska na poslance ne bomo naredili nič.

Vlada se je na današnji seji seznanila z ustanovitvijo strateškega sveta za vprašanja na področju zdravstva, v katerega so bili za štiri leta imenovani Darko Jazbec, dr. med., predsednik sveta, prim. Andrej Možina, dr. med., dr. Erik Brecelj, dr. med., Igor Muževič, dr. med., doc. dr. Valentina Prevolnik Rupel ter izredni prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Naloga sveta je svetovati predsednici vlade o strategiji razvoja zdravstvenega varstva v Sloveniji, organizacije sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji in o določitvi prioritet primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti ter vodenja javnozdravstvenih zavodov, o reševanja likvidnostnih težav izvajalcev zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih storitev, o prestrukturiranju vodenja in upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, o stabilizacijskih ukrepih' za vzdržen javnozdravstveni sistem, o uvajanja sprememb zakonodaje na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, o ureditvi področja dolgotrajne oskrbe z medsektorskim povezovanjem, o prednostnih ukrepih za izboljšanje zdravja populacije na področju javnega zdravja, o razvojnih vprašanjih sekundarnega zdravstvenega varstva in specializacije bolnišnic, o povezovanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti z drugimi deležniki pri zagotavljanju ugodnih pogojev za uresničevanje čezmejnega zdravstvenega varstva in o »uvozu« zdravstvenih storitev ter drugih zdravstveno-razvojnih vprašanj nacionalnega pomena zdravstvenega varstva.

Analitične in informacijske podlage za delo sveta bodo zagotavljali njegovi člani, Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Statistični urad Republike Slovenije in zunanji strokovnjaki, ki so povabljeni k pripravi strokovnih gradiv. Za obravnavo posameznih vprašanj lahko svet oblikuje tudi tematske delovne skupine, sestavljene iz članov sveta in drugih strokovnjakov.

Mateja Kožuh Novak