Kdor čaka, dočaka

Končno smo dočakali osnutek Strategije dolgožive družbe. Če ljudje na kar koli že dolgo čakajo, je tisti, ki dočakano prinese, napiše ali udejanji, deležen gneva »čakajočih«, pa četudi je to naredil najbolje in z najboljšimi nameni. Strokovni svet ZDUS je zato pripravljavce strategije dolgožive družbe kljub pripombam pohvalil.

Po tem spodbudnem začetku se bomo zazrli dobro desetletje nazaj, ko je bila sprejeta Strategija varstva starejših do leta 2010 – solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva (SVS). Podnaslov je nastal po protestih ZDUS, ki je ugovarjal naslovu – starejša populacija nasploh varstva ne potrebuje. V starejši populaciji je okoli 15 % ljudi, ki potrebujejo varstvo, 15 do 20 % pa jih potrebuje le pomoč. Odstotki se seveda spreminjajo, kar za celotno populacijo starejših pa to res ne drži. Še preden je potekla veljavnost SVS, smo predlagali izdelavo strategije dolgožive družbe. Ker je dokument slonel tudi na Mednarodnem načrtu ukrepov v zvezi s staranjem (OZN) in Politični deklaraciji, sprejeti v Madridu 2002, ter Akcijskem planu, sprejetem v Berlinu (skrajšano MIPPA/RIS), smo skladno z mednarodnimi obveznostmi morali vsakih 5 let poročati, kako zapisano v dokumentih izvajamo. Pri pisanju poročil smo poročali, da se pripravlja Strategija starajoče družbe, isto smo govorili tudi na dunajski ministrski konferenci septembra 2012. No, in končno, po zavezi iz koalicijske pogodbe, letos dočakali dokument.

Dokument je v primerjavi s strategijami, ki smo jih bili vajeni, pravzaprav kratek. Dobrih 30 strani in dve prilogi. Prva je Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice, še bolj zanimiva pa je druga, ki je pravzaprav dodatek prvi. Gre za zanimive dodatne kazalnike k analizi demografskih sprememb, kjer Kdor čaka, dočaka je izpostavljeno, kako in kje Slovenija oz. Slovenci odstopamo od povprečja v EU oz. OECD. Zanimivo branje, ker je vse zapisano kratko in jedrnato, a od bralca zahteva kar nekaj časa in zbranosti. Na kratko povzemimo razvojne cilje za uresničitev strategije: blaginja vseh generacij, vključenost v družbo, dostojno in varno staranje, medgeneracijsko sožitje ter ohranjanje in izboljšanje telesnega in duševnega zdravja ljudi vseh starosti. Novi konceptualni okvir ali nova paradigma Strategije dolgožive družbe sta ustvarjalnost in aktivnosti v vseh življenjskih obdobjih ter skrb za zdravje.

Krajše in bolj jedrnato ne bi moglo biti in lahko bi rekli, da se z vsem ne strinjamo. Kaj nas torej moti? Osnutek pripomb, ki smo jih v ZDUS podali na osnutek dokumenta, objavljamo v tej številki ZDUS plus in na naši spletni strani. Kot zmeraj – hudič je v podrobnostih, torej jih moramo pogledati, vse, kar bo še objavljeno, pa pozorno prebrati.

Marsikateri naš predlog je že zajet v osnutku dokumenta, nekateri pa bodo še ob pripravi dopolnitev strategije ter drugih dokumentov in zakonov v posameznih vladnih resorjih, kjer moramo biti ponovno pozorni. Vsekakor pa je osnutek strategije dolgožive družbe zdaj v javni razpravi, vlada naj bi ga potrdila v začetku julija, sledila bo priprava akcijskih načrtov.

Javne razprave bodo v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ajdovščini. Program vam bomo po zagotovilu vodstva pravočasno posredovali, da se boste lahko aktivno vključili v nastajanje tega za vse generacije pomembnega dokumenta. Želim nam vsem ustvarjalno branje in čim bolj aktivno sodelovanje.