Kako, da bo vsem prav?

Sem in tja dobivam ogorčena pisma upokojencev, ki me sprašujejo, kako si drznem v imenu upokojencev podpirati predloge vlade, ne da bi vas vprašala za mnenje. To je res težava, s katero se soočim vsakokrat, ko želijo mediji, predstavniki vlade ali parlamenta hiter odgovor vodstva ZDUS. Seveda lahko vsakič odgovorimo, da bomo vprašali naše člane, a tega ni mogoče storiti na hitro. Tako je jasno, da na naše preverjene odgovore ne bodo čakali in nas naslednjič sploh ne bodo več vprašali za mnenje.
Mladi se hitro sporazumevajo z elektronsko pošto, pri nas jo ima le polovica društev, pa še od teh je mnoga ne odpirajo redno. Če je le čas, se vedno obrnem za mnenje na pokrajinske predsednike, a tudi med njimi dobim takojšen odgovor le od nekaterih. Tako največkrat ožjemu vodstvu ZDUS preostane le to, da pretehta vprašanje in skuša nanj odgovoriti, kar se da objektivno in v interesu članstva, ki da sestavlja polovica vseh upokojencev. So pa odločitve težke, zavedamo se, da z odgovori ne bomo zadovoljili niti vsega našega članstva niti vseh drugih upokojencev.
Veliko nejevolje je med upokojenci povzročila odločitev vlade in parlamenta, da polovica upokojencev ne bo dobila regresa ne v letu 2012 in ne v letu 2013. Kljub temu, da smo si pokojnine privarčevali z vplačevanjem prispevkov v povprečju kar 34 let, so pokojnine stalen vir kritik nekaterih iz mlajših generacij, posebej, ker nam vladajo pogoltni in neobzirni tako, da skušajo spreti generacije med seboj.
Ko nam je predsednik DeSUS predstavil idejo o kriznem davku kot alternativo znižanju pokojnin in plač v javnem sektorju, se nam je zdela to bistveno boljša rešitev, saj prestavlja prebivalce iz vloge žrtev v vlogo aktivnih sodelavcev pri reševanju države. Od DeSUS smo zahtevali le, da prepreči izgubo regresa za spodnjo polovico upokojencev in da ne dovoli, da se zviša spodnji DDV, ki bo prizadel predvsem najbolj revne.
Mnogi kritizirate vodstvo ZDUS, da skrbimo le za tiste, ki naj ne bi delali in imajo zato nizke pokojnine. Eno je višina pokojnine, saj smo vplačevali različne zneske zanjo, drugo pa je boj za golo preživetje.
Ali veste, da ima več kot tisoč evrov pokojnine le 12 odstotkov upokojencev, da pa ima 102.201 upokojencev nižjo pokojnino od 400 evrov in 52.036 nižjo od 300 evrov in da ima 35.327 starostnih upokojencev nižjo pokojnino od 400 evrov? Kako naj preživijo s takim dohodkom?
Govoriti, da vsi ti ljudje niso hoteli delati, je nekorektno početje. A kar zadeva naš pristanek na to, da tisti z nizkimi pokojninami dobijo regres, medtem ko ga drugi ne bomo dobili, pa gre preprosto za kakovost medsebojnega sožitja, za medsebojno pomoč.

                    

Mateja Kožuh Novak