Kako bomo preživljali praznike?

Nič dobrega se nam ne obeta v bližnji prihodnosti. Kapital vedno bolj grobo brani svoje privilegije, v svetu in pri nas. Brezposelnost je orodje za obvladovanje zaposlenih. Mnogi zaposleni se obupno trudijo zadovoljevati pričakovanja vedno bolj pogoltnih lastnikov kapitala, predvsem na račun svojega zdravja. Med zaposlenimi se izjemno hitro povečuje obolevnost zaradi težav v duševnem zdravju. Čakam, kdaj se bo ustavila rast pričakovanega trajanja življenja v Sloveniji. Sodobna družba nagrajuje samo iznajdljive, brezobzirne in pogumne. Upokojenci smo tako kot vsi tisti, ki jih je brezposelnost že uničila, odpadek družbe. Več kot 50 odstotkov pokojnin je prenizkih za osnovno preživetje. Nihče v politiki ne razmišlja o dvigu pokojnin ali o povišanju socialnih dodatkov. Denar najdejo le za tiste, ki imajo dovolj veliko moč, da izsiljujejo. Tako kot je za mlade pomembno javno šolstvo, je za nas in otroke pomembno javno zdravstvo. Kot je dejal kanadski profesor na evropski konferenci zdravstvenih ministrov v Ljubljani v začetku devetdesetih let, pomeni privatizacija zdravstva prenos bremena financiranja zdravstvenega varstva z bogatih na revne. Točno to se dogaja v Sloveniji v zadnjih desetletjih. 'Sodobni kapitalizem se lahko ohranja samo tako, da uničuje civilizacijske dosežke naših družb,' pravi sociologinja dr. Maja Breznik. Kljub trditvam politikov, da je kriza za nami, se število družin, ki živijo na robu revščine ali pa so že zdrknile pod ta rob, v Sloveniji veča. Pred dnevi smo slišali, da se z revščino v Sloveniji otepa že 300.000 ljudi. Starejše močno prizadevajo stiske potomcev. Večina upokojencev ne more več kaj dosti pomagati otrokom, saj so pokojnine premajhne za Kako bomo preživljali praznike? preživetje njih samih. Najmanj 150.000 žensk, starejših od 59 let, potrebuje ob prenizkih pokojninah stalno pomoč svojcev. Kako naj prosijo za pomoč svoje otroke, ki s svojimi dohodki niti sami ne morejo preživeti? Kako naj se uprejo, če brezposelni otroci porabljajo njihove pokojnine za lastne potrebe?

Hrvaški filozof dr. Darko Suvin pravi, da je brezobzirno siromašenje prebivalstva na račun bogatenja manjšine kratkega daha in da se bo v dveh desetletjih sesulo. A kaj nas čaka potem? Se bodo proletarci vseh dežel združili in ugnali brezobzirno pohlepno manjšino?

Mi sprememb ne bomo dočakali, zato moramo storiti vse, da obdobje sebičnosti in nečloveškega odnosa do manj izobraženih, manj podjetnih in manj tekmovalnih preživimo čim manj stresno. Družina in prijatelji sta okolji, kjer najdemo toplino, tovarištvo, smeh in trenutke sreče. Prazniki, ki so pred nami, so čas, ko lažje pozabimo na zamere v družini, med sosedi in prijatelji, ko lahko znova obudimo stike, ki smo jih opustili, da zima ne bo predolga in leto pred nami ne bo preveč negotovo. Društva upokojencev so s svojimi programi idealno torišče prijateljstva, drobnih trenutkov zadovoljstva in smeha, so prostor, kjer se razvedrijo razočarani starši, dedki in babice pa tudi vsi tisti, ki si nikoli niso ustvarili družine. Zdaj je čas, da naše pridne prostovoljke in prostovoljci poiščejo vse osamljene in obupane in jih pripeljejo v društvo. Naj bo tudi letos naše geslo: ob božiču in na silvestrovo naj ne bo nihče sam.

Mateja Kožuh Novak