Skupaj lahko premikamo gore!

Volitve slovenskih poslancev v evropskem parlamentu so mimo. Volivci smo naredili kar nekaj prepiha v slovenskih političnih strankah. In prav je tako. Vedno več prebivalcev Slovenije je nezadovoljnih s tem, kar počnejo politiki. Nezadovoljstvo se vedno najprej pokaže pri ljudeh, ki razmišljajo, ki znajo kritično oceniti početje tistih, ki jih izbirajo, ki so do določene mere samozavestni in so pripravljeni izreči svoje nezadovoljstvo in kritiko. Slovenci smo se v tisočletju suženjstva naučili previdnosti pri komuniciranju s tistimi, ki usmerjajo naša življenja. Po dvajsetih letih samostojnosti pa je še tudi veliko tistih, ki se raje podrejajo močnim in vplivnim, ker imajo premalo samozavesti, da bi si upali javno povedati svoja pričakovanja.

Iz izjav vodilnih politikov v strankah je mogoče razbrati jezo nad prebivalstvom, ki ustanavlja nove skupine in stranke, namesto da bi podprlo njih. To kaže na izjemno škodljivo podcenjevanje civilne družbe, ki smo mu v zadnjih dvajsetih letih priča ob vsaki pomembni potezi slovenske politike. Ali res ni nihče od vodilnih politikov že ob zadnjih volitvah v slovenski parlament pomislil, zakaj sta s tako lahkoto prišli v parlament dve novi stranki in je ena celo pobrala največ glasov? Nedvomno je k temu pripomoglo znano ime na vrhu stranke, a temeljno sporočilo volivcev političnim strankam je vendarle bilo: nismo zadovoljni z vami, hočemo spremembe, v slovenski politiki hočemo nove ljudi.

In še nekaj se je pokazalo v predvolilnem času – odpor do starejših. Ste zaznali diskriminacijo, ko je voditeljica soočenja samo za oba najstarejša kandidata, Mencingerja in Vajgla jasno in glasno povedala, koliko sta stara, in enega od najbolj lucidnih in izkušenih slovenskih ekonomistov vprašala, le zakaj se pri 75 letih sili za poslanca v evropskem parlamentu. Dejansko smo zašli prebivalci Slovenije na pot, ki znova vodi v suženjstvo, saj se nismo naučili niti tega, da v stiski narod najbolj modro vodijo tisti, ki imajo največ izkušenj. Prav zaradi mlade, v svoje žepe zagledane elite, ki je pometla z vsemi starejšimi kot z nekdanjimi komunisti, je danes Slovenija tam, kjer pač je. Koliko je že bilo članov komunistične partije leta 1989 v Sloveniji? Dva odstotka prebivalstva, če sem prav slišala. In marsikateri od nekdanjih komunistov danes nastopa po sodobni Sloveniji kot njihov najhujši nasprotnik. Kdaj se bomo osvestili in rekli kraji - kraja, laži - laž in zlorabi najhujših stisk ljudi za politične igrice - zločin?

Starejši smo le strnili vrste in si izbojevali svojega predstavnika v evropskem parlamentu. Zahvaljujem se vsem, ki ste podprli našega predstavnika. Če bomo hoteli obvarovati svoje pravice in pravice naših potomcev, se bomo morali na vseh naslednjih volitvah pojaviti v mnogo večjem številu. Saj si želimo le mir, pa pokojnine, da ne bomo obremenjevali svojih otrok, in delo zanje, da si bodo lahko ustvarili družine. Ne potrebujemo nobenih »izmov«, le medsebojno spoštovanje in solidarnost.

Mateja Kožuh Novak