Državljan Evrope 2017

Programu Starejši za starejše, katerega nosilec je od leta 2004 Zveza društev upokojencev Slovenije, je Evropski parlament podelil nagrado Državljan Evrope za leto 2017. Evropski parlament nagrado na predlog evropskih poslank in poslancev podeljuje vsako leto, prejme pa jo izbrana peščica posameznikov ali skupin, ki s svojim delovanjem konkretno prispevajo k uresni- čevanju načel Listine temeljnih pravic EU. Program Starejši za starejše sta za nagrado predlagala evropska poslanca Ivo Vajgl in dr. Igor Šoltes, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. Evropski parlament je prepoznal pomen prostovoljske medsebojne pomoči in nagrado utemeljil takole:

„Evropski parlament ugotavlja, da program predstavlja izjemen primer dobre prakse na področju prostovoljstva, ki omogoča bolj kakovostno in neodvisno življenje starejših. Skozi prizadevanja za boljše razumevanje in razvoj kulture sodelovanja med generacijami pa odseva pomembne evropske vrednote prostovoljstva, humanizma, solidarnosti, povezanosti, vzajemnega razumevanja in sočutja.“

Slovesna izročitev nagrade v Sloveniji je bila 30. junija v Hiši Evropske unije v Ljubljani ob prisotnosti več kot 100 prostovoljcev iz vseh pokrajin, v Evropskem parlamentu pa bo oktobra v Bruslju. Udeležence so nagovorili Ivo Vajgl in dr. Igor Šoltes, predsednik ZDUS Janez Sušnik, dr. Mateja Kožuh Novak in mag. Klemen Žumer, vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, ki je nagrado tudi izročil. Program ob izročitvi je bil izraz priznanja prostovoljcem. Ponosni smo na nagrado, ki pripada prav vsakemu izmed 3500 prostovoljcev, vsem društvom upokojencev, vključenim v program, in vodstvu ZDUS, ki mu zagotavlja delovanje in utira pot. Iskrene čestitke vsem, saj brez vas programa ne bi bilo. Rezultati 13-letnega dela so vredni vsega spoštovanja. Vanj je vključenih 170.000 ali 64,2  % starejših, Državljan Evrope 2017 opravljenih je bilo 885.000 obiskov, organiziranih in izvedenih 320.500 pomoči in skoraj osem milijonov ur prostovoljnega dela. Program ne sledi le zastavljenim ciljem – zagotavljanje in organiziranje pomoči in storitev, ki omogočajo daljše življenje doma. Je tudi pomemben vir podatkov za načrtovanje socialnih programov in politik. Analize programa, narejene na vzorcu 55.000 od 109.000 vključenih uporabnikov, od tega 35,8  % moških in 62,6 % žensk, so pokazatelj realne slike kakovosti življenja. Več kot 22 % jih živi samih, 18 % v razširjeni družini, 23 % je odvisnih od drugih za dobavo iz trgovine. Pri osebni negi jih 8 %, pri zdravstveni pa 11  % potrebuje dnevno in občasno pomoč. Skrb zbujajoči so podatki, da 2 % vključenih nima nobenega rednega obroka, 1 % pa en obrok, da 26 % ne zadostuje lastni prihodek za preživetje, da jih 36 % ne zmore plačila pomoči, 25 % pa bi to zmoglo le delno. Analiza pove, da se ekonomski in socialni položaj vključenih v posameznih pokrajinah močno razlikujeta. 51 % vključenih v program je lastnikov nepremičnin, a jih med njimi od 6 do 9 % nima niti minimalnih standardov – tekoče in tople vode.

Zakaj ob podelitvi nagrade navajam pomembnost zbranih podatkov? Veseli smo vrste čestitk in priznanj županov, predsednikov društev in posameznikov. Prizadeli pa sta me mnenji, da delamo nekaj, kar je naloga države in otrok, ki so po zakonu zavezani, da poskrbijo za svoje starše. Da samo izpolnjujemo ankete. Zato vrednost programa predstavljam še z vidika vira podatkov, ki so podpora spreminjanju odlokov in utemeljitev za spremembo zakonov. Saj me mnenji ne bi prizadeli, če ju ne bi izrekla funkcionarja iz vrst upokojencev. Upam, da neprecenljive vrednosti dela prostovoljcev programa ne bosta spoznala šele, ko bosta pomoč potrebovala tudi sama.