Botrstvo za starejše?

Revščina je v Sloveniji razpredla svoje lepljive lovke med najbolj ranljivi skupini prebivalcev – otroke in starejše. Medije polnijo zgodbe o revščini med starimi, osamljenimi, pozabljenimi od ljudi, države in boga. Marijina pokojnina znaša 360 evrov. Živi v svoji hiši na vasi, nima avtomobila, javni prevoz so ukinili, do trgovine ne more, kosilo ji med tednom vozijo iz doma upokojencev. V soboto in nedeljo se mora znajti sama. Velikokrat je lačna in pozimi jo zebe. Center za socialno delo ji sme skladno z zakonodajo dvakrat v letu dodeliti 292 evrov izredne pomoči, do varstvenega dodatka ni upravičena, ker še ni stara 63 let. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Obenem tudi, da starši ne smejo otrok brez njihove predhodne privolitve, vednosti in odobritve finančno obremenjevati. Marijin sin, ki ne živi z njo, je brezposeln, s skromno plačo ga preživlja žena. Premnogi starši iz različnih razlogov tudi ne želijo pomoči otrok. Ena od premnogih še bolj žalostnih zgodb ljudi, ki po plačilu položnic nimajo denarja za hrano, plačljiva zdravila, nova očala, popravilo proteze … Dokler ni izrednih izdatkov, se upokojenci, varčni in vajeni skromnosti, nekako pretolčejo skozi mesec. Vse več s pomočjo Rdečega križa, Karitas, drugih humanitarnih organizacij in dobrih ljudi. Toda množica revnih bliskovito narašča: ne le upokojenci, med njimi so zaposleni z najnižjimi plačami, delovni invalidi, starejši dolgotrajno brezposelni. Vse bolj revni (številni ne po svoji krivdi) v tem neskončno požrešnem neoliberalističnem svetu, osamljeni, prepuščeni sami sebi, ponižani, osramočeni …

Slovenija je pravna in socialna država, piše v ustavi. Res? Ob vse večjem številu revnih, ki jih generira tudi jalovo krpanje porazne socialne zakonodaje? Ob neverjetni aroganci politikov, ki se starejšim dobrikajo predvsem, ko se bližajo volitve? Da bi imeli urad za starejše, zagovornika človekovih pravic starejših? Da bi se korenito lotili izkoreninjanja revščine? Ja, pa kaj še. Slovenci nenehno dokazujemo svojo solidarnost in vladajoče elite računajo na nas. Čakajo, da uvedemo še botrstvo za starejše in opravimo delo namesto njih. Da si bodo lahko še več zbasali v svoje žepe.