Bo strategija le še en papir?

Upokojenci, povezani v Zvezo društev upokojencev Slovenije, smo bili v zadnjih 12 letih večkrat povabljeni k sodelovanju pri oblikovanju in celo koordinaciji raznih politik ali strategij, ki naj bi podpirale varno in zdravo staranje ter sožitje generacij. Leta 2010 se je končala ena takih strategij, pri kateri smo sodelovali tudi v njenem upravljanju. Njena težava: ni bilo potrebnih sredstev in izvedbenih akcijskih načrtov ali programov, ki bi jih morali pripraviti v ministrstvih. Ni imela izbornih sredstev in ne ustreznega nosilca. Svet, ki se je o tem pogovarjal, pa smo imeli. Na koncu tega obdobja za čas od 2011 dalje so napovedali novo strategijo, delali smo na njej, novo vodstvo ministrstva pa je ocenilo, da ni potrebna. Sedanja vlada je ponovila obljubo v svoji koalicijski pogodbi.

Citat: »Oblikovali bomo dolgoročno strategijo soočanja z demografskimi spremembami in za osebe, ki so dolgotrajno odvisne od nege in pomoči, celovito uredili sistem dolgotrajne oskrbe. S postopnim vstopom in izstopom s trga dela bomo spodbujali zgodnje zaposlovanje in kasnejše upokojevanje. Poiskali bomo dolgoročno vzdržne in demografskim spremembam prilagojene vire za zagotavljanje dostojne ravni pokojnin, dostopnih storitev in pomoči.«

Vmes je bilo nekaj študij in projektov, celo vladin sklep za popolno strategijo upravljanja dolgožive družbe, ki bo poleg napovedanih demografskih sprememb upošteval še rodnost in migracije. A se je zadnji širši koncept izgubil. Sedaj imamo dokument Strategija dolgožive družbe, katerega osnutek (april 2017) je tudi na spletni strani ZDUS. Besedilo je dobro urejeno, tudi pregled stanja je dober, vsebuje pojasnila, za veliko stvari pa je dokaj neuravnoteženo. Na primer stanovanja so omenjena 26-krat, socialna zaščita in varnost pa 60-krat. In če se spomnimo starih strategij: brez ustreznih akcijskih načrtov je to zgolj papir.

Bilančnih okvirov za prihodnjo večjo rodnost in potrebne migracije še nimamo. Napovedi Evropske komisije kažejo, da naj bi v Sloveniji ob nespremenjenih politikah javni izdatki za financiranje sistemov socialne zaščite do leta 2060 dosegli četrtino BDP, blaginja pa bo izenačena in splošna. To napoveduje tudi vladina vizija Slovenija 2050. To bo, če ne bo spremembe in reform, določalo položaj bodočih upokojencev.

Strateški cilji za uresničitev vizije, ki izhajajo iz stanja in sprememb v demografski strukturi prebivalstva, so znani. Po sprejetju Strategije dolgožive družbe bodo pristojna ministrstva pripravila akcijske načrte s konkretnimi predlogi rešitev za uresničitev začrtanih usmeritev. Akcijski načrti morajo biti konsistentni, da omogočijo uresničevanje začrtanih ciljev. Njihovo medsebojno usklajenost in skladnost z usmeritvami strategije bo treba zagotavljati na nacionalni, lokalni in regionalni ravni. Pri oblikovanju odgovorov na izzive dolgožive družbe bodo imeli poleg usmeritev, ki jih zajema strategija, pomemben vpliv ukrepi na številnih drugih področjih: spodbujanje vzdržne gospodarske rasti in krepitev gospodarske Bo strategija le še en papir? razvitosti, družinska politika, migracijska politika za spodbujanje priseljevanja delovne sile iz tujine in njeno integracijo. Strategija dolgožive družbe se sicer osredotoča predvsem na ukrepe za kakovostno staranje, usklajena pa bo z razvojnimi dokumenti, ki urejajo druga omenjena področja. Posebnega pomena bo tudi prilagoditev proračunskega načrtovanja v smeri ciljno naravnanega programskega proračuna, ki bo zagotovil usklajenost načrtovanih aktivnosti v zadanih fiskalnih okvirih.

Zveza društev upokojencev bo naredila vse, da se ohrani moto nič o nas brez nas. Smo tega sposobni? Smo sposobni sodelovati pri pripravi napovedanih akcijskih načrtov in kako? Vodstvo ZDUS je odločilo, da bomo skupaj napisali memorandum o naših zahtevah in pričakovanjih, podobno kot smo ga predložili vladi leta 2009. V njem bo že pred volitvami spomladi 2018 zapisana večina pričakovanj in zahtev, tako da bodo vsebine lahko sestavine akcijskih načrtov.